V občinah Hajdina in Starše bodo gradili namakalni sistem
V prihodnjih letih se suši v kmetijstvu prav gotovo ne bo mogoče izogniti, zato pa stroka vse bolj spodbuja izgradnjo namakalnih sistemov tudi v Podravju s 100% financiranjem EU. K izgradnji namakalnega sistema se vse bolj nagibata podravski občini Hajdina in Starše, po doslej zbranih podatkih pa so na območju občine Hajdina pogodbe podpisane le za 120 hektarjev, medtem ko se komasacijsko območje razprostira na 250 ha. Torej bo potrebno poiskati še več zainteresiranih, da se bo naložba izplačala, dejstvo pa je, da ima Podravje najbolj učinkovit vodni vir – reko Dravo, kar je stroka že večkrat izpostavila.
Prav o možnostih razvoja kmetijstva v občini Hajdina in širše, s poudarkom na izgradnji namakalnega sistema, pa sta hajdinska občina in Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj pred dnevi organizirala pogovor, na katerega so bili vabljeni vsi, ki jih razvoj kmetijstva in podeželja v občini zanima ali so dejansko vezani nanj; od kmetij z osnovno dejavnostjo in dopolnilnimi dejavnostmi, do obrtnikov in podjetij, ki so povezana z razvojem podeželja, društev kmečkih žena, turističnega društva in ostalih v lokalni skupnosti. Udeležba je bila, glede na aktualno tematiko in glasne debate o možnostih razvoja kmetijstva in turizma v občini Hajdina, zelo skromna, prisotni pa so dejansko izvedeli za številne prednosti in priložnosti, ki jih prinaša načrtovana izgradnja namakalnega sistema na kmetijskih površinah, ob Dravskem kanalu, v občinah Hajdina in Starše.
Na razgovoru so poleg hajdinskega župana mag. Stanislava Glažarja, sodelovali strokovni sodelavci KGZS zavoda Ptuj: Ivan Brodnjak, Peter Pribožič, Slavica Strelec, Marko Černe in Felicita Domiter, Miša Pušenjak iz KGZS Zavoda Maribor in dr. Štefan Čelan iz Bistre Ptuj.
V pogovoru so strokovnjaki izpostavili naravne danosti, organiziranost, nadgradnja pridelave s predelavo, zagotavljanje stabilne kmetijske pridelave v luči klimatskih sprememb, ponudbo in trženje na lokalnem trgu, oskrbe javnih zavodov z lokalnimi pridelki in izdelki, povezanost turizma s ponudbo podeželja, koriščenje finančnih možnosti iz ukrepov razvoja podeželja in kako pristopiti k potrebnim spremembam razvoja kmetijstva v prihodnje. Predstavili so bistvene informacije o prednostih izgradnje namakalnega sistema, o predvidenih stroških namakanja in podali poziv vsem, ki še niso sprejeli končne odločitve, da pristopijo k izgradnji namakalnega sistema. Predvideno je, da bi izvolili, oziroma ustanovili upravljalni odbor, ki bo skrbno bedel nad stroški upravljanja, vzdrževanja, zavarovanja sistema. Tudi o tem potekajo pogovori v občini Hajdina.
Prva faza namakalnega sistema na KO Hajdina 1 odloča o usodi in razvoju namakalnega sistema
Zelo pomembno bi bilo, da se kmetije vključijo v čim večjem številu, saj bi s tem omogočili izgradnjo sistema z maksimalnimi primarnimi vodi ter maksimalnim črpališčem, kar bi omogočilo širjenje namakalnega sistema na ostale dele občine – od naselja Gerečja vas do naselja Draženci, na meji z občino Videm. Prva faza namakalnega sistema na KO Hajdina 1 torej odloča o usodi in razvoju namakalnega sistema po občini Hajdina. Odvisna je od moči črpališča ter kapacitete primarnih vodov. V primeru, da ne bodo zbrali dovolj površin, ne bo mogoče izvesti nadaljnje širitve, so povedali v iniciativni skupini za namakalni sistem Hajdina, ob tem pa so še poudarili, da že potekajo tudi pogovori za skupinske naložbe v namakalno opremo.
Po podatkih namakalnega sistema Cvetkovci, na območju občine Ormož, ki je najbolj primerljiv hajdinskemu namakalnemu sistemu, je nastal tudi izračun, v katerem je potrebno ločiti stroške vzdrževanja in namakanja, je povedal Silvo Drevenšek iz iniciativne skupine za namakalni sistem Hajdina. Drevenšek je na nedavnih pogovorih med drugim pojasnil: »Strošek vzdrževanja bi znašal od 20 – 25€/ha – pri teh stroških še ni vključeno zavarovanje sistema, kar pomeni, da se strošek vzdrževanja lahko celo prepolovi na 10 – 15€/ha. Po podatkih iz namakalnega sistema Cvetkovci je cena za 100 kubičnih metrov vode 15€ (0,15/€ kubični meter), kar pomeni, da je strošek dobrega namakanja 200 kubičnih metrov vode 30€ (200 x 0,15€ = 30€). V času največjih suš je pridelek koruze brez namakanja okrog 4 t/ha, z namakanjem so po podatkih namakalnega sistema Cvetkovci dosegli pridelek koruze 12 t/ha. Z namakanjem so rešili 8 ton pridelka po hektarju. Upoštevati je potrebno, da bo namakalni sistem Hajdina – Starše zgrajen tako, da bo voda dotekala iz dovodnega kanala HE Zlatoličje, kar pomeni privarčevanje 2 barov. V Cvetkovcih vodo črpajo iz 6m globine. Pri strošku vode 0,15€/kubični meter je največji strošek elektrika. Med enim in drugim sistemom je 2,5 bara privarčevane energije, kar pomeni, da bo cena vode po kubičnem metru sorazmerno nižja. Izkoristimo to priliko in si zagotovimo vir, ki bo velik faktor pri razvoju naše pokrajine.«
Priključitev novih uporabnikov na namakalni sistem da ali ne?
»Vse lastnike zemljišč na območju predvidene izgradnje namakalnega sistema, ki še niso podpisali pogodb o gradnji in uporabi namakalnega sistema Hajdina – starše za namakanje kmetijskih zemljišč, obveščamo, da kljub temu, da Zakon o kmetijskih zemljiščih dopušča priključitev novih uporabnikov znotraj namakalnega sistema, pa žal evropska določila določajo, da ko se operacija financira z evropskimi sredstvi, se naložba/investicija ne sme spreminjati, odtujiti ali prodati v roku 5 let od zaključka investicije, kar v našem primeru pomeni, da se do leta 2026 ne bo smel priključit noben novi uporabnik,« so sporočili iz Uprava občine Hajdina.
TM, Vir. Občina Hajdina
