Proslavili 264-letnico omembe šolstva, 20-letnico nove šolske zgradbe in 15-letnico folklorne skupine
Na OŠ Zavrč, ki je del zavoda OŠ Cirkulane – Zavrč, so na sinočnji proslavi obeležili pomemben jubilej in se spomnili dogodkov izpred dveh desetletij, ko so v Zavrču slovesno odprli novo šolo. 108 let stara šola se je namreč ob gradnji predvidenega prizidka začela rušiti in izkazalo se je, da je bila postavljena na trhljih temeljih. Staro šolo so kasneje morali porušiti, med gradnjo nove so bili učenci in učitelji v sosednji zgradbi župnišča, novo šolsko leto septembra 1997 pa so že pričeli v novi šoli in takrat je završka šola postala tudi popolna osemletka.
Teh dogodkov so se skozi pripovedi spomnili na torkovi slovesnosti, med tistimi, ki je na kratko obudil lepe spomine, pa je bil tudi nekdanji ravnatelj Franc Kekec. Dejal je, da je zelo ponosen in srečen, da ima Zavrč danes tako lepo šolsko zgradbo, tako kot pred 20 leti, pa je tudi tokrat izpostavil srečo in poudaril, da jo je treba deliti.
Po prijetnem kulturnem programu učencev in učiteljev OŠ Cirkulane-Zavrč je zbrane nagovorila in pozdravila ravnateljica Suzana Petek, ki je poudarila, da je to šola, kjer je v ospredju človeški kapital in po tem se tudi razlikujejo od drugih. Dejala je, da so zgodovino završke šole pisali mnogi, omenjeni tudi v šolski kroniki, ob 20-letnici sedanje šole pa je izrazila posebno zahvalo občini Zavrč, ki ima posluh za šolo in jim veliko pomaga. Da so na šolo v občini zelo ponosni in vanjo veliko vlagajo, pa je na slovesnosti posebej omenil završki podžupan Janko Lorbek in napovedal, da šolska zgradba v prihodnje potrebuje še marsikaj, poleg energetske sanacije, ki je že narejena.
Začetki šolstva v letu 1771
“Začetek šolstva v Zavrču sega v davno leto 1771, ko so začeli otroci spoznavati prve skrivnosti pisane besede v zasebni hiši, nato v mežnariji, ko je mežnar Marko ob nedeljskih popoldnevih malim in velikim otrokom odkrival lepote branja in pisanja ter skrivnosti računanja. Zaradi povečanja števila šolarjev so se morali preseliti v današnjo Murkovičevo hišo.
Toda pravo hišo učenosti so dobili šele sto let kasneje – leta1888, ko je lepa in mogočna šola sprejela v svoje naročje vse znanja željne otroke našega kraja. Ponosna in nepoškodovana je preživela prvo svetovno vojno. Leta 1938 jo je močno prizadel potres, ki je poškodoval desno krilo šole. Krajani so razmišljali o gradnji nove, a jih je v tej nameri ustavila bližajoča se vojna. Ta je hiši zadala nove udarce. Slovenske učitelje so nadomestili z nemškimi, pravo razdejanje pa je doživela zadnje leto vojne, ko je v njej bivala nemška vojska.
Ko je 1. junija 1945 znova začela opravljati svoje poslanstvo je bila prava razvalina. Učiteljica je poleg pouka še urejala in pripravljala šolo za zimo, saj so bila okna razbita in polomljena. Nekoliko kasneje so se ji pridružili še drugi in s skupnimi močmi so poučevali in zasilno pripravili poslopje za pouk v zimskih mesecih.
Zaradi naraščanja števila učencev je postala pretesna, pa tudi učiteljev je primanjkovalo. Zaradi tega je bil pouk nekaj časa v treh izmenah. Veliko prostorsko stisko bi lahko rešila le gradnja nove šole, do česar pa ni prišlo, ker v takratni naši občini Ptuj ni bilo dovolj posluha za naše težave. Leta 1962 so že usmerili učence višjih razredov na šolo Mladika v Ptuj, kasneje v Cirkulane. To je kraj osiromašilo, ljudi prizadelo. Zavedli smo se, da moramo imeti večjo šolo, da morajo otroci obiskovati šolo v svojem rojstnem okolju. Leta 1997 nam je to končno uspelo.” Vir: Knjiga vtisov šole Zavrč
TM
