Na pomladnem shodu, ki je potekal v četrtek, je množica ljudi zbrana poslušala govornika Gregorja Planka, ki je izpostavil težave in zahteve slovenskega kmeta v trenutni politični klimi. Plankov govor, poln emocij in kritik na račun vlade, je odmeval med udeleženci shoda, saj je nagovarjal temeljne probleme, s katerimi se soočajo slovenske kmetijske skupnosti.
V svojem govoru je Planko zahteval takojšnje ukrepanje vlade za boljšo zaščito pravic kmetov in njihovih družin. Med ključnimi točkami je izpostavil potrebo po zakonodaji, ki bi preprečila zavajanje potrošnikov glede izvora hrane, ter reformo politike najemanja kmetijskih zemljišč, s poudarkom na dajanju prednosti družinskim kmetijam pred pravnimi osebami.
Kritiziral je tudi vladne laži o zagotavljanju dve tretjini tržne kmetijske pridelave s strani peščice podjetij in izpostavil problem “kavč kmetij”, ki neupravičeno koristijo subvencije, namenjene pravim kmetovalcem. Zahteva se oster nadzor in ukrepanje proti takim zlorabam.
Poleg tega Planko nasprotuje pretirani birokraciji v kmetijstvu in zelenemu prehodu, ki po njegovem mnenju služi le kapitalu, ne pa ljudem in okolju. Govor je bil še posebej kritičen do neustrezne porazdelitve sredstev za kmetije, pri čemer je poudaril potrebo po podpori manjšim družinskim kmetijam in zmanjšanju populacije zveri in divjadi, ki škodujejo kmetijski pridelavi.
Plankov govor se je zaključil z močnim pozivom k ohranitvi slovenske identitete in zgodovine, s posebnim poudarkom na vlogi kmeta kot branika slovenstva. S svojimi besedami je opomnil, da bo slovenska kmečka skupnost vztrajala in se borila za svoje pravice in pravično obravnavo.
Plankov govor odraža širše nezadovoljstvo med kmetijskimi skupnostmi in postavlja pod vprašaj vladne politike, ki vplivajo na življenja in delo slovenskih kmetov. Je klic k akciji za vse, ki v Sloveniji cenijo pridelavo hrane, skrb za okolje in ohranjanje narodne identitete.
MR
