Še manj kot tri tedne nas loči do prvega kroga predsedniških volitev. Kot kaže, bomo izbirali med sedmimi kandidati, čeprav je bil prvotni izbor kandidatov precej širši. Nekateri kandidature sploh niso vložili (denimo Marta Kos, Ivo Vajgl, Nina Krajnik …), medtem ko je Gregor Bezenšek, ki je prvi zbral potrebne podpise, v zadnjem hipu umaknil soglasje h kandidaturi.
Tako so v tekmi za funkcijo predsednika republike ostali še Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Milan Brglez, Nataša Pirc Musar, Sabina Senčar in Vladimir Prebilič. Jasno je, da je v igri predvsem Logar, ki mu lahko zmagoslavje prepreči le še globoka država – slednja si namreč na predsedniški funkciji želi Natašo Pirc Musar ali Milana Brgleza. Med poslanci, ki kandidirajo za predsednika republike, sta tudi Miha Kordiš (Levica) in Janez Cigler Kralj (NSi), zdi pa se, da bo Kordiš tokrat bolj v vlogi koristnega idiota, ki bo Brglezu pomagal ustvarjati vtis »sredinskosti«.
Logar ima zelo dobre možnosti
Če bi bile razmere v Sloveniji normalne in bi kandidati imeli enake možnosti, bi bilo seveda povsem mogoče, da bi Anže Logar postal novi predsednik RS, s čimer bi verjetno postal najmlajši predsednik doslej. Vendar pa tranzicijska levica ne počiva in išče možnosti, kako bi po odhodu dosedanjega predsednika Boruta Pahorja povsem prevzela nadzor tudi nad funkcijo predsednika republike. Spomnimo: Brglez se je, čeprav se je njegovo ime omenjalo že zdavnaj, v predsedniško tekmo vključil šele zadnji hip, po umiku Marte Kos (ki po novem ni niti podpredsednica Gibanja Svoboda) pa je bil očitno dovolj »požegnan«, da je dobil strankarsko podporo tako v Gibanju Svoboda kot tudi v svoji »matični« stranki SD. Toda marsikdo se bo spomnil, da je bil Brglez, znan po bizarnih in skrajnih izjavah, v času Stranke Mira Cerarja njen vidni član in najprej predsednik DZ. Po volitvah leta 2018 pa je kljub izvolitvi na listi SMC prestopil v SD, saj so ga iz njegove prve stranke preprosto – izključili. Vzrok naj bi bil nespoštovanje sklepov organov stranke. Brglez se je namreč znašel v konfliktu s tedanjim predsednikom stranke Mirom Cerarjem, saj je v enem od intervjujev omenil, da bi bil pripravljen še naprej voditi DZ, čeprav je izvršni odbor stranke kot edinega kandidata strankam leve sredine ponudil Cerarja. Slednji je, kot je znano, v Šarčevi vladi nato postal zunanji minister, vodenje DZ pa je prevzel Dejan Židan (SD) po sicer kratkem obdobju predsedovanja Mateja Tonina (NSi) so zapisali na demokracija.si
