Golob je obljubljal kapico, zdaj ruši zakon z nižjim DDV na hrano

Robert Golob na arhivski fotografiji iz leta 2022.
Robert Golob, arhivska fotografija iz leta 2022. Foto: Barbara Jakše Jeršič / Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0.

KOMENTAR

Ko je bilo treba prepričevati volivce in iskati koalicijske partnerje, je bila razvojna kapica za Svobodo obljuba večje konkurenčnosti. Danes Robert Golob nasprotuje zakonu, ki vsebuje socialno kapico, pa tudi nižji DDV za izbrana živila in možnost razbremenitve elektrike ter ogrevanja. Njegova stranka javnosti dolguje precej natančnejši odgovor od delitve na zagovornike ljudi in zagovornike bogatih.

Prikazna fotografija: Robert Golob, arhiv 2022. Foto: Barbara Jakše Jeršič / Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0. Uporabljen je obstoječi izrez.

Dokumentov ni treba iskati pri političnih nasprotnikih. Svoboda jih je objavila sama. Golob je v intervjuju za N1 21. februarja 2026 povedal: »Govorimo o postopni razvojni kapici.« Pojasnjeval jo je kot način razbremenitve srednjega razreda. Že pred volitvami torej kapica zanj ni bila nesprejemljiva zamisel. [1]

Tudi volilni program je bil dovolj konkreten, da njegovega pomena ni mogoče odpraviti kot nesporazum. Na strani 31 napoveduje: »Razvojna kapica bo postopna oz. gradualna, odstotek socialnih prispevkov se bo postopno zniževal nad določenimi nivoji bruto plače.« [2]

»Postopno bomo vpeljali razvojno kapico, da bo srednjemu razredu in tistim, ki ustvarjajo največ, ostalo več od njihovega zaslužka.«

Gibanje Svoboda, 30. marec 2026 [3]

To je Svoboda zapisala ob predstavitvi programa Ambiciozna Slovenija. Med ciljnimi skupinami je navedla inženirje, razvojnike, prodajnike in srednji menedžment. Sporočilo je bilo jasno: nižja obremenitev bolje plačanega strokovnega dela naj bi bila razvojni ukrep. [3]

Še pomembnejša je pisna ponudba Demokratom Anžeta Logarja. Po poročanju N1 je bila poslana 15. aprila, javnosti pa predstavljena 17. aprila 2026. V izhodiščih za koalicijska pogajanja je Svoboda kapico povezala s konkurenčnostjo delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. To ni bila zgolj mimobežna izjava pred mikrofonom, temveč del ponudbe za prihodnje vladanje. [4] [5]

»Postopno bomo uvedli razvojno kapico na socialne prispevke, s ciljem večje konkurenčnosti delovnih mest z najvišjo dodano vrednostjo.«

Svobodina pogajalska izhodišča za Demokrate, stran 5 [4]

Prav zato današnja retorika terja pojasnilo. Golob je 18. septembra ob predstavitvi alternative interventnemu zakonu izjavil:

»Temu, da se uvaja socialna kapica samo za najbogatejše, nasprotujemo.«

Robert Golob, 18. september 2026; poroča 24ur [6]

Toda politična poštenost zahteva, da Golob pove, pri kateri plači in s kakšnim učinkom bi njegova kapica postala pravična, sedanja pa naj bi bila nesprejemljiva. Sklicevanje na besedo »razvojna« te razlike ne pojasni. [2] [8]

Drugim očitajo prevaro. Kaj pa njihove obljube?

Svoboda pri očitkih Demokratom ni izbirala blagih besed. Ko je Logar končal pogajanja z Golobom, je 17. aprila na svoji spletni strani objavila:

»Volivke in volivci smo priča jasni politični prevari.«

Gibanje Svoboda, odziv na odločitev Demokratov, 17. april 2026 [9]

V isti objavi je Svoboda uporabila še besede »politika prevare in dveh obrazov«. To so težki očitki o politični poštenosti. Stranka, ki jih namenja drugim, pristaja tudi na to, da javnost z enako ostrino preveri njene obljube. Njeni predvolilni dokumenti niso izvzeti iz presoje, ker jih je podpisal Robert Golob. [9]

Golob je že 13. aprila sodelovanje Resnice in SDS ob izvolitvi Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora komentiral z besedami:

»Danes, po treh dneh, pa mi pride na misel ena sama beseda, in to je prevara.«

Robert Golob, 13. april 2026; poroča N1 [10]

Polna usta prevare, ko so bili na vrsti drugi. Golob in Svoboda sta pri presojanju Demokratov in Resnice uporabljala najostrejši politični besednjak. Njuna očitka sta se nanašala na politično povezovanje in oblikovanje oblasti. S tem sta sama odprla vprašanje poštenosti do volivcev. Tega merila ni mogoče uporabljati samo za tekmece.

Prevara ne more biti beseda, rezervirana za tiste, ki niso izbrali sodelovanja z Golobom. Enako resno je treba vzeti vprašanje, kaj je svojim volivcem obljubil sam. Kapica je bila zapisana v njegovem programu in v ponudbi za sestavo koalicije. Kdor jo je prebral kot zavezo, ima pravico zahtevati odgovor, kaj je od nje ostalo. Napad na Logarja ali Stevanovića tega odgovora ne vsebuje.

Pri vsebini davčnih programov je mogoče obljube preveriti črno na belem. Demokrati so razvojno kapico zapisali med prednostne ukrepe že v svojem volilnem programu:

»Uvedba razvojne kapice za plače, ki so ključne za okrepitev razvojnega segmenta z visoko dodano vrednostjo«

Volilni program Demokratov, stran 11 [11]

Tudi Resnica je kapico in nižji DDV zagovarjala pred volitvami. V februarskih odgovorih Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije je med gospodarskimi ukrepi navedla:

»uvedba nizkih davkov ter socialne kapice na prispevke za socialno varnost pri 2,5-kratniku povprečne bruto plače«

»Glede DDV zagovarjamo znižanje za večjo kupno moč«

Resnica, predvolilni odgovori ZSSS, strani 3 in 12 [12]

Pri podpori kapici in davčni razbremenitvi Demokrati in Resnica sledijo svoji programski smeri. Obe stranki sta sodelovali pri pripravi ZIURS. Svoje podpore tem ukrepom pred volitvami nista skrivali: volivcem sta jo zapisali v programska izhodišča. Prav pri teh davčnih zavezah je zato mogoče pokazati povezavo med napovedjo in poznejšim ravnanjem. [11] [12] [13]

Demokrati podpirajo uvedbo kapice, ki so jo napovedali. Resnica podpira davčno razbremenitev, ki jo je zagovarjala. Svoboda pa mora odgovoriti za svojo obljubo kapice. Ni dovolj drugim lepiti očitkov prevare in od javnosti pričakovati, da bo lastne predvolilne dokumente obravnavala kot nekaj nepomembnega. Aprilska ponudba Demokratom nosi politično odgovornost stranke, ki jo je poslala.

Pri teh davčnih usmeritvah zato podpora Demokratov in Resnice ni bila skrita pred njihovimi volivci. Programski zapisi jo potrjujejo. Svoboda nima podlage, da bi njuno podporo kapici predstavljala kot nenadno odkritje po volitvah. Če je merilo poštenosti spoštovanje napovedanih usmeritev, mora biti v razpravi prostor tudi za to dejstvo. [11] [12]

Posebej zgovorno je zaporedje dogodkov: 15. aprila ponudba Demokratom, 17. aprila javni očitek o politični prevari. Vmes sta le dva dneva. Svoboda je torej v istem tednu Demokratom ponujala programsko sodelovanje s kapico in jih nato obtoževala prevare zaradi njihove politične odločitve. Javnost ima pravico preverjati tako njene očitke kot njene obljube. [5] [9]

Golob je drugim očital prevaro. Kaj pa njegova lastna obljuba kapice — je z njo zavajal volivce? To vprašanje je politično upravičeno. Kdor tako ostro presoja zaveze drugih, ne more pričakovati izvzetja, ko pridejo na vrsto njegove. Volivci smejo vprašati, ali je bila kapica resen načrt, za katerega je pripravljen delati tudi danes, ali predvsem priročna obljuba za pridobivanje podpore.

To je jedro očitka o zavajanju: moralna merila, s katerimi Svoboda presoja druge, morajo veljati tudi zanjo. Volivcem ne zadošča, da vedo, koga Golob obtožuje prevare. Vedeti morajo, kaj bo storil z obljubo, zaradi katere je pričakoval njihovo zaupanje. Če je bila dovolj pomembna za volilni program in koalicijsko ponudbo, mora biti dovolj pomembna tudi za jasen javni odgovor.

Lažne obljube in ogoljufanje volivcev so resni očitki. Golob naj nanje odgovori z dejanji, roki in predlogom za izpolnitev svoje zaveze. Vprašanje ni omejeno na politične nasprotnike: odgovor dolguje tudi ljudem, ki so verjeli njegovemu programu. Je bila obljuba namenjena njim ali predvsem pogajanjem o tem, kdo bo sestavil vlado? To ostaja vprašanje odgovornosti; navedeni citati sami ne dokazujejo namernega ogoljufanja.

Zelenjava na prodajnih policah; simbolna fotografija živil.
Izbrana osnovna živila so del predvidenega znižanja DDV. Simbolna fotografija; prikazane cene niso prikaz slovenskega trga. Foto: Raysonho / Wikimedia Commons, CC0.

Nasprotujejo tudi paketu z nižjim DDV na hrano in energente

Golob in Svoboda nasprotujeta zakonu, ki prinaša tudi nižjo obdavčitev izbranih živil in možnost nižje obdavčitve določenih energentov. Tudi to je del politične odločitve, za katero morata prevzeti odgovornost. Razprave o celotnem zakonu ni mogoče omejiti samo na kapico. [7] [8]

ZIURS znižuje DDV za izbrana osnovna živila z 9,5 na 5 odstotkov. Vladi omogoča še, da za največ devet mesecev uvede 9,5-odstotni DDV za elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. Bencin, dizel in kurilno olje v ta seznam niso vključeni. Pri energentih je potreben dodaten sklep vlade. Nižji DDV sam po sebi še ne zagotavlja sorazmerno nižjih maloprodajnih cen. [8]

Če zakon pade, tudi te določbe tega zakona ne bodo začele veljati. Svoboda mora volivcem pojasniti, zakaj zavrača paket, ki poleg določb, ki jih napada, vsebuje tudi takšno davčno razbremenitev. Pri družinskih proračunih štejejo konkretni ukrepi. Govor o skrbi za ljudi je treba presojati tudi ob njihovih računih za hrano, elektriko in ogrevanje.

Politično zavajanje je tudi ustvarjanje vtisa, da je treba obljube preverjati samo pri nasprotnikih. Sklicevanje na solidarnost ne more biti nadomestilo za odgovor o lastni kapici. Volivci niso dolžni pozabiti aprilskih obljub samo zato, ker je jesenska kampanja drugačna.

Svoboda lastnih obljub ne more izbrisati z glasnejšim napadanjem nasprotnikov. Golob mora pokazati, kaj je ponujal takrat, kaj zagovarja danes in kaj bo storil za izpolnitev svoje zaveze. Javnost ima vso pravico zahtevati politični račun. Volivci računov ne plačujejo s slogani.