»Mi rabimo nove meščane,« je v televizijskem soočenju kandidatov za župana Ptuja poudaril Andrej Čuš. Napovedal je popis praznih stanovanj in poslovnih prostorov, ustanovitev gospodarskega sosveta ter odstop od soglasja k navezavi mednarodnega tranzita na Ormoško cesto. Aktualna županja Nuška Gajšek je izpostavila dosedanja vlaganja in napredek pri obvoznici, Janko Širec pa prihod mladih družin, obnovo občinskih stanovanj in delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.
Čuš bi najprej popisal prazne nepremičnine
Kako oživiti staro mestno jedro, kam usmeriti tovorni promet in kako zagotoviti prostor za nova podjetja? To so bila osrednja vprašanja soočenja Andreja Čuša, Nuške Gajšek in Janka Širca. Čuš je predstavil ukrepe, ki bi se jih lotil ob morebitni izvolitvi, ter bil kritičen do razmer v središču in preteklih odločitev o prometu in prostorskem razvoju.
»Danes, ko gre posameznik po trinajsti uri po Ptuju, misli, da je mesto duhov.«
Andrej Čuš
Čuš je poudaril, da je z mestnim središčem povezan od rojstva in ga pozna skozi vsakodnevno življenje in delo. »Živim z mestom, za mesto in v mestu,« je dejal. Ocenil je, da razmere niso tako dobre, kot jih želijo prikazati nekateri, ob tem pa priznal, da je bilo v preteklih letih nekaj narejenega.
Kot prvi korak je napovedal popis vseh praznih stanovanj in poslovnih prostorov v središču Ptuja. Pregled bi bil izhodišče za ponovno uporabo nepremičnin, ki ostajajo neizkoriščene. Za poslovne prostore bi pripravili poslovni načrt in jih začeli dejavno tržiti.
»Prazna stanovanja bomo aktivirali tako v obliki prenove ali kakšnega javno-zasebnega partnerstva.«
Andrej Čuš
Čuš bi ustanovil tudi gospodarski sosvet, s katerim bi v oživljanje središča vključil obrtnike, podjetnike in gostince. Po njegovih besedah se številni, ki v centru še vztrajajo, počutijo zapostavljene. Rešitev vidi v sodelovanju ponudnikov z javnim zavodom, ki pokriva turizem.
Med novimi prebivalci si v mestu želi mladih družin in starejših. Ti bodo po njegovi oceni prišli, če bo urejena potrebna infrastruktura in bodo imeli možnost parkiranja.
Ormoška cesta in vprašanje roka za obvoznico
Čuš je napovedal, da bi prvi dan po uspehu na lokalnih volitvah podpisal sklep o odstopu od soglasja k navezavi mednarodnega tranzita na Ormoško cesto. Odločitev o dopuščanju takšnega prometa je ostro kritiziral in uporabil izraz »izdaja Ptujčank in Ptujčanov«, posebej v povezavi z ljudmi ob prometno obremenjeni cesti. Spomnil je tudi na prizadevanja svoje svetniške skupine za obvoznico v zadnjih osmih letih.
Nuška Gajšek je ocenila, da je bil pri obvoznici v tem mandatu narejen pomemben korak. Po več kot dvajsetih letih pregovarjanj so po njenih besedah s pomočjo civilne iniciative in strokovnih služb prišli do sprejemljive variante, za katero so izdelane študije izvedljivosti. Ob obvoznici je izpostavila še nov most za lokalni promet.
»Jaz mislim, da se res lahko v tem mandatu pohvalimo z izjemnim napredkom.«
Nuška Gajšek
Leto 2038, omenjeno v razpravi, je županja označila za »absolutno za vse nas nesprejemljivo«, še posebej za ljudi, ki živijo neposredno ob prometno obremenjeni cesti. Sklicevala se je na zagotovila ministra Vrtovca, da se bo projekt pospešil, in napovedala nadaljnje pritiske na pristojne.
| Če je napredek pri obvoznici že razlog za slavje, bo ob omembi leta 2038 šampanjec še precej časa ostal na hladnem. Prebivalci ob Ormoški cesti bodo napredek lažje opazili, ko bo mimo njihovih oken peljalo manj tovornjakov. |
Janko Širec je napovedal, da bi kot župan projekt osebno prevzel in dosledno sodeloval z ministrstvom ter direkcijo. Poudaril je spoštovanje dogovorjenih rokov in sprotno obveščanje občank in občanov o dokumentaciji, postopkih in nadaljnjih korakih.
»2038 zagotovo ni sprejemljivo ne za občino, seveda še manj za občane ob Ormoški cesti.«
Janko Širec
»Ljudje danes živijo v nenormalnem hrupu,« je opozoril Širec in izpostavil tudi obremenitve zaradi izpušnih emisij. Predlagal je obvozno cesto, ki bi razbremenila Ormoško cesto in tamkajšnje prebivalce pred dokončno rešitvijo.
| Širec bi projekt vzel v svoje roke. Pri državni obvoznici bodo morale biti te roke dovolj dolge, da sežejo do državnega proračuna, razpisa in prvega bagra. |
Prireditve v središču in stanovanja za mlade družine
Gajšek je pri oživljanju mestnega jedra spomnila na obnovo trgov in ulic ter na mladinski center, ki ga po njenih besedah uporabljajo mladi in različna društva. »Gre za širše medgeneracijsko sodelovanje,« je dejala. Izpostavila je glasbenike, slikarje, delavnice in druge dejavnosti, ki so dobile prostor v mestu.
Županja je poudarila občinsko financiranje poletnih festivalov in Kurentovanja ter nadgradnjo adventnega dogajanja. »Zdaj je res nekaj posebnega,« je povedala. Dodala je, da ostajajo možnosti za izboljšave. V naslednjem mandatu bi poiskala rešitve, ki bi mestnemu jedru prinesle več življenja tudi zunaj prireditev.
Širec je oživljanje mesta povezal z naseljevanjem mladih družin, ki po njegovem potrebujejo ustrezno plačana delovna mesta, dober šolski sistem in stanovanja. Stanovanj v lasti občine po njegovi napovedi ne bi več prodajali. Obnavljali bi jih in namenili tako kadrovskim potrebam kot ljudem, ki želijo živeti v starem mestnem jedru. Predlagal je tudi vinoteko. »Se pravi, mi smo mesto vina, kulture, dediščine,« je poudaril.
Poslovne cone in nova delovna mesta
Pri gospodarstvu je Čuš v ospredje postavil komunalno opremljena zemljišča. »Na Ptuju imamo preko šestdeset hektarjev potencialnih poslovnih con,« je povedal. Navedel je približno petnajst tisoč delovnih mest na Ptuju in okoli tisoč samozaposlenih. Kritičen je bil do razvojnih odločitev izpred približno dvajsetih let, ko se je po njegovi oceni preveč pozornosti namenjalo trgovskim centrom z velikimi parkirišči.
Čuš bi pospešil spremembe občinskih prostorskih načrtov. »Ti so cokla razvoja,« je dejal in navedel, da je bil zadnji sprejet leta 2015. Priložnosti za nova delovna mesta vidi tudi v oživitvi praznih prostorov v centru, domačih in tujih investicijah ter turizmu.
Gajšek je izpostavila občinske razpise, nepovratna sredstva in spodbude za samozaposlovanje. Sklicujoč se na kazalnike Statističnega urada Republike Slovenije je navedla približno šestnajstodstotno povečanje števila podjetij v osmih letih in več kot šestdesetodstotno rast njihovih nominalnih prihodkov. »Imamo nekaj izjemno dobrih in kvalitetnih podjetij, ki so v bistvu v samem svetovnem merilu,« je ocenila.
Po njenih besedah je občina k spremembam prostorskega načrta pristopila leta 2019. Med načrti je navedla nov avtocestni priključek v povezavi z obvoznico in identificiranih 64 hektarjev novih con. Omenila je obstoječo gospodarsko cono, območje na desnem bregu Drave in poslovno-logistično cono Turnišče. Pri izvedbi pričakuje dejavnejšo vlogo države.
Širec se je zavzel za širitev industrijsko-obrtne cone in komunalno opremljanje zemljišč. Kot prednost Ptuja je izpostavil lego med Zagrebom in Mariborom ter bližino Madžarske in Avstrije. Po njegovih besedah ima Ptuj najnižje plače med mestnimi občinami, zato bi pri privabljanju podjetij dal poudarek kakovosti delovnih mest.
»Mi želimo, da pridejo v našo cono podjetja, ki nudijo takšna delovna mesta, ki bodo prinašala višjo dodano vrednost.«
Janko Širec
Soočenje se je začelo z vprašanjem o poti v Ljubljano. Gajšek je povedala, da je pot tokrat trajala manj kot uro in pol, v preteklosti pa so zanjo potrebovali tudi dve uri in petinštirideset minut. Čuš je navedel približno uro in štiriindvajset minut, Širec pa opozoril, da je veliko odvisno od ure odhoda in prometnih konic.
Ob koncu je Širec kot najljubši del Ptuja izbral staro mestno jedro, Gajšek pa je mesto opisala z besedo »Čudovit«. Čuš je povedal, da največ časa preživlja v centru, kjer ima podjetje in pisarno, ter ob jezeru in Ranci, kjer je doma. »Prav v vsakem kotičku Ptuja uživam, ker smo Ptujčani prijazni, dobri ljudje.«
O prihodnjem vodstvu Mestne občine Ptuj bodo volivci odločali 15. novembra.
