Na spletu se je pojavil zapis, ki oblast Roberta Goloba in koalicijskih partnerjev razstira od znotraj. Mladi akademik, dr. Tadej Troha, predstavnik mlajše generacije slovenske inteligence, se je pridružil delovni skupini za družbene in komunikacijske vidike epidemije v okviru NIJZ. Pripravili so priporočila, jih javno objavili in nato … nič. Postalo je jasno, da je v boju med oblastjo in stroko zmagala oblast. Naslanjanje na stroko je bila namreč le marketinška poteza. Sledil je njegov izstop iz delovne skupine in pričujoči zapis, ki prikazuje drobovje vlade Roberta Goloba. To pa ni nič kaj prijetno.
Pri Gibanje Svoboda in njeni osrednji identifikacijski točki Robertu Golobu, “nerazumljenemu geniju slovenske energetike”, poimenovanem celo slovenski Steve Jobs, so napovedovali novo upravljanje z epidemijo. Takšno, ki so bo naslonilo na stroko. Med delom javnosti, ki je bila nezadovoljna nad vsem, pa nad ničemer natančneje, se je oblikoval nepisani pakt, da se bo poslušalo tiste, ki o epidemijah in virusih vedo največ. Poslušalo se bo zdravnike, seveda! In hkrati so obljubljali svobodo. Tistim, ki politiko spremljamo od blizu, je bilo jasno, da gre za absurdno tezo. Ne zato, ker se zdravnikov ne bi smelo poslušati, ampak zato, ker se jih je že poslušalo. Če hočete, so takratni pretendenti za oblast napovedovali osvoboditev od mask, v javnosti pa s pomočjo naklonjenih medijev (kakšnih 90 odstotkov torej), ustvarili diskurz, da bo stroka tista, ki bo o tem odločala. S tem pa so nastavili osnovo za shizmo. Namreč, kaj se zgodi, ko “svoboda” in stroka ne ujemata več? Ko si postaneta nasprotni?
Tukaj stopi v zgodbo zapis dr. Tadeja Trohe. Filozof, akademik mlajše generacije, se je sredi julija pridružil delovni skupini na NIJZ, ki je obravnavala družbene in komunikacijske vidike priporočil ukrepov. Z željo, da bi novo oblast tako rekoč prijeli za besedo, a z obzirom na novo politično realnost, ki je nastopila po volitvah. “Vedel sem, da je vsaka bistveno drugačna strategija v tej družbenopolitični konstelaciji vnaprej izključena, in jasno mi je bilo, da se bo skoraj nemogoče izogniti razvoju, ko bodo že tako mehka priporočila odločevalci še dodatno mehčali, jih relativizirali in de facto izničili,” zapiše. Oblast se je namreč odločila virus ekskomunicirati. Ga izgnati iz družbe, a ne dejansko. Dejanskemu virusu se je pustila prosta pot, da pustoši. Virus je bilo treba iz družbe izgnati v besedi in misli, ga pregnati iz javnega diskurza.
Predsednik vlade Robert Golob in v ozadju zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan
Tako se je zgodilo, da je delovna skupina pripravila komunikacijska in siceršnja priporočila, ki so temeljila na najnižjem možnem imenovalcu, ki bi lahko poenotil stroko in oblast. Maske naj bi se na območjih, kjer jih je smiselno nositi, torej zaprtih prostorih, ponovno nudile – da javnost, ki jih je že pregnala iz zavesti, nanje ponovno opomni. Takšna in drugačna priporočila so se nato posredovala posvetovalni skupini in kasneje še objavila v Strokovnih izhodiščih, matičnemu dokumentu, “ki bi mu, sklepam, morala slediti vsaka vlada, ki se je pred volitvami in po volitvah promovirala kot politika, ki v epidemiji posluša stroko,” piše Troha. Kot izhaja iz eseja, so priporočila resnično osnovana na najnižjem možnem imenovalcu. Ljudi bi se spodbujalo k uporabi mask, te bi bile na voljo pred vhodom v zaprte prostore in uporabljala bi se sredstva vizualne komunikacije – nalepke. A zgodilo se ni nič od tega. Nalepke so očitno zastale na ministrstvu, mask ni od nikoder, smernice, ki jih je podala posvetovalna skupina, pa se ignorira. Nekaj mesecev po nastopu oblasti se shizma realizira so zapisali na nova24tv.si
Avtor eseja, kot sam prizna, se je delovni skupini pridružil iz inata, morda celo političnega. Mi dodajamo, da morda celo (sramežljive?) afinitete do nove oblasti. Pronicljiv kot je, je očitno kaj hitro spoznal njeno resnično naravo, vsaj kar se tiče upravljanja z epidemijo. Politična opozicija je sicer že pred volitvami opozarjala na razvoj dogodkov, ki smo mu danes priča.
Pa naj umirajo, če želijo
V razmerah, ko se za besedo “svoboda” skriva še veliko drugega, kot sama beseda navaja, in ko se za stroko skriva zgolj in samo stroka (znanje), bo vedno prevladala “svoboda”. Gibanje Svoboda namreč ni prišla v parlament kot stranka stroke in znanja, temveč kot stranka interesa, ki je stroko uporabljala kot retorično figuro. Svoboda v kontekstu Gibanja Svoboda pomeni svobodo do brutalnega kadrovanja, izobčenja dela političnega telesa iz javnega življenja, dejanskega političnega preganjanja nenaklonjenih medijev, uzurpacije policije, političnega obrata k Rusiji itd. Gre pač za naplavino slovenske politične stvarnosti, ki stik z javnostjo ohranja z jezdenjem valov epidemičnem ukrepom nenaklonjenega razpoloženja, tako da o virusu sploh ne govori, po drugi strani pa pospešeno čisti državo neželenih političnih elementov. Vse to pa na koncu kulminira v tragično logiko, ki bi jo lahko strnili v geslo – pa naj umirajo, če želijo. Mi bomo pa vladali.
Troha zaključuje: Morda ni najbolj očitno in morda nikoli ne bo, a ta vlada je že davno ekskomunicirala tudi formalno postavljeno stroko. Razplet, ki je bil skoraj neizogiben, je zdaj dokončno realiziran – in realiziran je s presežkom neuspeha. Priporočila, za katera smo upali, da bodo kljub nasprotnim tendencam upoštevana vsaj minimalno, so z vsakim dnem upoštevana še manj. Zato sem se konec septembra vendarle odločil, da se iz delovne skupine brez najmanjše zamere do sodelavcev in v želji, da še ostanem konstruktiven, uradno ekskomuniciram.
Skratka, vabljeni k branju. Esej z naslovom Kako smo ekskomunicirali virus je bil objavljen na spletni strani Disenz. Za pisanjem, sicer zahtevnejšim od dnevne publicistike, se skriva pomemben in dragocen vpogled v delovanje slovenske politike in družbe so zapisali na nova24tv.si
