Obeta se nam dražji kruh….

Vladni uspehi na področju izboljšane komunikacije z družbenimi deležniki se kar ne nehajo. Zadnja saga, ki se vleče že od junija je v zvezi z odkupom žit. 

 

Začelo se je tako, da so kmetje oz. komisija za prodajo žit predlaga vladi, da sama odkupi vso letos pridelano slovensko pšenico in jo potem čez leto sama prodaja mlinarjem.

“Če odkupovalci, mlinarji in vlada ne bodo sledili našim predlogom cene in če se bodo pojavili tuji kupci, ki bodo pripravljeni plačati več, bomo tudi kmetje sledili načelom enotnega evropskega trga in prostega pretoka blaga ter bomo prodali tistemu, ki bo ugodnejši,” je takrat povzel predsednik komisije Küčan, so zapisali na Nova24TV.

Kmetje želijo odkup po fiksnih cenah

Bilo je zelo jasno, kaj si kmetje želijo – odkup pšenice po nadtržni ceni, ki so jo sami predlagali (od 410 evrov za kakovost A+, pa do 330 za kakovost C). Med vrsticami so državi zagrozili, da bodo drugače pšenico pač prodali tujim kupcem, ki bi morda na volatilnem svetovnem trgu, katerem zaradi Ukrajinske vojne grozi pomanjkanje, ponudili še višje cene.

Vlada povzročila kolaps prostega trga

Nato je vlada v sklopu ukrepov za naslovitev visokih cen surovin in energije v kmetijskem sektorju res odločila, da je država pripravljena odkupiti celoten letošnji pridelek pšenice. Le na eno podrobnost je pozabila – ni povedala po kakšni ceni!

Predsednik vlade je namreč napovedal odkup vsega slovenskega žita, ne pa tudi cene, zahtevane kakovosti, od koga natančno bo država odkupovala žito in tudi ne finančnih pogojev odkupa. Zaradi tega je sedaj po celotni prehranski verigi zavladal kaos.

V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije, so namreč opozorili, da so v manj kot enem tednu dni slovenski mlinarji in proizvajalci krmil zaradi vladne napovedi odkupili več kot tretjino slovenske pšenice.

Kot pravijo, je vladna napoved, da bo država odkupila vso slovensko pšenico, dvignila odkupne cene pšenice, čeprav takšen odkup v realnosti po njihovem prepričanju sploh ni bil izvedljiv. Višje cene pšenice pomenijo višjo ceno moke in dražji kruh. Mlinarji so seveda kalkulirali, da bodo od pridelovalcev neposredno pšenico odkupili ceneje, kot od države.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je nato mirila: “Nikogar ne želimo siliti, da proda pšenico, ampak bodo blagovne rezerve na podlagi dejanskih ponudb odkupovale pšenico prek javnega naročila.”

Dodala je, da bodo zainteresirani pridelovalci oddali ponudbe, v javnem naročanju pa je prednostno merilo najnižja cena. Nad čemer pa zopet niso bili zadovoljni kmetje, ki so se nadejali zajamčenih cen, ki si jih predlagali junija so zapisali na Nova24TV.

Zavod za blagovne rezerve bo odkupoval po najnižji ceni

Včeraj pa je Zavod za blagovne rezerve RS objavil razpis za razširjen odkup 40.000 ton pšenice letine 2022 za človeško prehrano. Naročilo, objavljeno na portalu javnih naročil, se nanaša na nakup do 14.000 ton pšenice in do 26.000 ton pšenice z obveznostjo skladiščenja na območju Slovenije. Od koga bodo torej odkupovali in s kakšnim razlogom?

Slovenski kmetje so že izrazili svoje razočaranje nad odločitvijo, da se bo odkupovalo prek Blagovnih rezerv, kjer bo prioriteta nizka cena. Po šoku, ko je Golob kar na vrat na nos napovedal odkup pšenice, se je dobršni del letošnjega pridelka že prodal. Kje bo torej Slovenija kupila pšenico? Od tujih kupcev za višjo ceno oz. bo odkupovala žita nižje kakovosti? Kako bo to vplivalo na draginjo, ki jo želijo blažiti? Kmetje so že napovedali, da po najnižjih cenah pšenice ne bodo prodajali so zapisali na Nova24TV.

Evropska letina je dobra

Še bolj pomembno je vprašanje, zakaj do odkupa sploh prihaja? Je kakšen direktorat na ministrstvu ugotovil, da nam grozi pomanjkanje pšenice? EU pravi da ne. Junijska žetev je bila solidna. Sicer ne bo nadomestila izpada ruske in ukrajinske pšenice, ki predstavlja 29 odstotkov globalnega pridelka, je pa rezerv dovolj za vsaj še to leto.

Zdi se, da je evropska letina dobro prestala neugodne razmere prvega vročinskega vala. Francoski analitik think tank Strategie Grains ocenjuje skupni pridelek mehke pšenice, ki se uporablja za moko in kruh, na 125,3 milijona ton, kar je le 3 odstotke manj kot rekordna letina 2011. Morda se bo cena pšenica na svetovnem trgu res še dvigovala, a v tem trenutku pomanjkanje ne grozi nobeni državi EU so zapisali na Nova24TV.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko in predsednik vlade Robert Golob

Kaj vlada sploh želi?

Veliko lažje bi bilo, če bi državljani in kmetje razumeli kaj želi vlada sploh doseči, ker je zaradi zmedene komunikacije jasno, da niti sami ne vedo. Želijo preprečiti pomanjkanje? To vendarle zaenkrat ne grozi. Želijo znižati cene pšenice za mlinarje? Saj so ti pšenico odkupili že takrat, ko je vlada napovedala odkup, saj niso hoteli po Sovjetsko pšenice odkupovati od države. Želijo poskrbeti za finančno stabilnost kmetov? Kako, če pa Blagovne rezerve odkupujejo po najnižji ceni. Potem lahko odkupujejo veliko cenejšo vzhodnoevropsko pšenico.

Komunikacija te vlade je res presežek. Še dobro, da ima medije na svoji strani in se večina državljanov ne zaveda kakšni amaterji jo vodijo.

TS

Vir: nova24tv.si

Preberite še:

Golobove najzanimivejše izjave

Želite biti redno obveščeni o novostih? Všečkajte FB stran:

Zdravstvena stroka kritična do Golobovih nasvetov: To je posmehovanje iz zdravja naroda in odgovornega ravnanja

Novi fiasko Klakočar Zupančičeve