Ogromna škoda po neurju v Sp. Podravju: KGZ Ptuj pri številki 11 milijonov evrov
V prostorih KGZS Zavoda Ptuj je bila včeraj izredna seja ptujske enote Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZ) Slovenije, na kateri so razpravljali o posledicah v kmetijstvu na širšem ptujskem območju po neurjih s točo in iskali odgovor na vprašanje, kaj je sploh mogoče narediti za omilitev škode.
Škoda na posevkih je ogromna; foto: Lidija Terbulec
Kmetovalcem in vodstvu Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj so se na včerajšnji izredni seji pridružili predstavniki kmetijskega ministrstva, letalske obrambe pred točo in nekaterih občin Spodnjega Podravja.
Širše območje Ptuja je namreč letos že trikrat prizadelo hudo neurje s točo, vetrom in močnejšimi padavinami, ki je najbolj prizadelo občine Hajdina, Mestno občino Ptuj, Markovci, Gorišnica, Dornava, Destrnik, Starše, Poljčane, Makole, Benedikt, Sv. Trojico v Slov. goricah, Cerkvenjak, Lenart ter Slovensko Bistrico.
Največ je škode na posevkih pšenice, koruze, nepožete oljne ogrščice, v vinogradih in na sadnem drevju
Škoda po toči na koruznih posevkih na območju občine Hajdina; foto: TM
Po zadnjih ocenah, ki jih je predstavil direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek, je na območju KGZS Zavod Ptuj na 10.689 ha kmetijskih površin nastalo kar za 11.272.453 evrov škode. Največja škoda je na posevkih pšenice pred žetvijo, posevkih koruze, posevkih nepožete oljne ogrščice, v vinogradih, sadnem drevju, uničene so tudi oljne buče, vrtnine na prostem ter druge krmne rastline.
Renski rizling le dan po julijski toči pri Arnečičevih v Gradiščah; foto: Suzana Arnečič Zamuda
Kmetje na Ptujskem za krepitev obrambe proti toči
Da bi v prihodnje preprečili takšne dogodke, v KGZ Ptuj pozivajo h krepitvi obrambe proti toči. Trenutno je namreč za celotno severovzhodno Slovenijo na razpolago le eno letalo.
»Ob vse večji pogostosti takšnih neurij je nujna okrepitev protitočne obrambe, za katero trenutno skrbi Letalski center Maribor z zgolj enim letalom za celotno severovzhodno Slovenijo. Kljub dvomom meteorološke stroke o učinkovitosti protitočne letalske obrambe, le to uspešno uporabljajo tako na Hrvaškem in v Avstriji, zato Svet OE KGZS predlaga, da se opravi primerjalna analiza protitočne zaščite v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem, predvsem naj se preveri tudi vpliv njihove protitočne zaščite na vreme v Sloveniji,« so sporočili iz KGZ Ptuj.
Darko Kralj iz Letalskega centra Maribor je pojasnil, da obramba pred točo ne bi smela biti samo zadeva kmetijskega ministrstva in občin, saj toča povzroča škodo tudi drugim dejavnostim in objektom ter vsem ljudem, ne le kmetom, na prizadetem območju. “Nujna je dolgoročna ureditev te obrambe, ne pa kratkoročna, ki jo vlada sprejema zgolj za obdobje dveh let,” je dodal.
Interventni zakon za pomoč kmetijam
Predlagajo tudi sprejem interventnega zakona za pomoč kmetijam po naravnih nesrečah v letu 2019, aktiviranje ukrepa de minimis za najbolj prizadete kmetovalce, ki so jih v letošnjem letu prizadela neurja, dvig sofinanciranja zavarovalnih premij na maksimalni nivo, ki jih dopuščajo predpisi EU, obravnavo realnosti parametrov odkupa pri žitih (primerjava z drugimi državami) ter zmanjšanje odbitne franšize pri zavarovanju kmetijskih pridelkov na 5%.
