Mozaična stena v Vareji kot del svetovnega projekta

Kraj Vareja v občini Videm je od letos postavljen na svetovni zemljevid prav posebnega dobrodelnega projekta, ki združuje kar 302 mozaični freski. V Sloveniji sta za zdaj dve takšni mozaični steni – ena je v Cerknici, druga v Vareji.

Mozaična stena v Vareji, nedaleč od Vidma pri Ptuju. Foto: arhiv Natalija Zabav
Za mozaično fresko v Halozah, na Poslančevi domačiji v Vareji, je zaslužna domačinka, avtorica projekta Mozaična stena Natalija Zabav. Na mozaični steni je 141 dlani, sodelovalo je veliko pridnih rok, za to mozaično steno pa je bilo potrebnih več kot 850 ur dela.

Ustvarjalki mozaika je za ta umetniški dosežek čestital tudi župan Občine Videm Branko Marinič, ki je dodal tudi svojo dlan, ob tem pa povedal, da je ponosen na ustvarjalko Natalijo, ki je dala velik prispevek v umetniškem smislu ter kraj in občino s tem mozaikom postavila na svetovni zemljevid.

Natalijo Zabav je konec maja kontaktirala Laura Lopez Velarde Zavala iz Mehike in jo povabila k dobrodelnemu projektu Za svet brez lačnih otrok. Projekt naj bi vseboval izdelavo mozaične stene, in ko bo izdelana, bo Fundacija Conin iz Argentine omogočila en topel obrok otrokom, ki ga potrebujejo. Pogoj je bil, da so na steni mozaične dlani in napis Za svet brez lačnih otrok v maternem jeziku.

Fundacijo Conin je pred 25 leti ustanovil pediater dr. Abel Albino, ki je bil tudi kandidat za Nobelovo nagrado za mir. Albinov sodelavec – novinar Guilermo Daniel Balbi – je pred dvema letoma ustanovil organizacijo Za svet brez lačnih otrok in povezal umetnost z dobrodelnostjo. Tako so nastale moza­ične stene – najprej v Argentini, potem pa so s pomočjo Lau­re Lopez Velarde Zavala postale mednarodni projekt, ki zdaj združuje mozaičarje 58 držav s petih kontinentov. Do sedaj je nastalo 269 velikih mozaičnih fresk. Vse so bile narejene s prostovoljnim delom vseh mozaičnih umetnikov. V Sloveniji sta za zdaj dve takšni mozaični steni – ena je v Cerknici, druga v Vareji.

Natalija Zabav, avtorica projekta Mozaična stena; foto: arhiv Natalija Zabav

Natalija Zabav: »Naša stena ima dejansko vsebino«

»K projektu sem pristopila iz povsem praktičnih razlogov – eden je ta, da se na fini način znebim keramičnih ploščic, ki so se mi nabrale čez leta, drugi pa ta, da sta mi bila namen in ideja zelo všeč,« je pojasnila Natalija Zabav. Svojo zgodbo je potem nadaljevala: »Na Poslančevi domačiji v Vareji so imeli steno v grobem stanju, ki je samo čakala, da se nekaj zgodi z njo. Ko smo dorekli, da bo tu nastal mozaik, je vse steklo kot namaza­no. Prve dlani so se naredile v mariborskem Mestnem parku v Art kampu v času Festivala Lent. Mariborčanom je bila ideja tako všeč, da so v vrsti stali in čakali, da lahko naredijo svojo dlan. Prav tako so dlani izdelovali na delavnici v Botaničnem vrtu Univerze Maribor v Pivoli. Hkrati sem doma pridno izdelovala težje motive. Tako ima naša stena dejansko vsebino.«

Na mozaični steni kurent, pomlad, nogometna žoga, dlani vseh ustvarjalcev

Stena premore napis, kot je bilo zapovedano, potem se prelevi v hla­dno, pusto zimsko pokrajino, za katero potem pride kurent, razloži Natalija in na zanimiv način pojasni, da kurent predstavlja v naši kulturni dediščini lik, ki preganja zimo, lakoto, vse slabo in kot tak si več kot zasluži biti pred­stavljen svetu.

Na mozaični steni je tudi lik kurenta; foto: arhiv Natalija Zabav

Za kurentom je bujna pomlad. Vse v cvetju in zelenju. Da so na Poslančevi domačiji doma tudi športni nav­dušenci in da se ne bi pozabilo nanje, je pred sliko narejena mozaična nogometna žoga, ki jo obkrožajo dlani otrok iz OŠ Leskovec in pokaže dejansko povezavo – z drugimi dlanmi, ki povezujejo obe sliki.

»Veliko dlani je bilo potrebnih za izdelavo mozaika in vesela sem vseh, ki ste se odzvali mojemu vabilu. Tako ste se nehote naučili, da izdelovanje mozaika ni preprosto in da potrebujete za končni izdelek čas, voljo in neskončno veliko potrpežljivo­sti. Kajti do sedaj je bilo za to mozaično steno potrebnih več kot 850 ur dela, vsebuje pa 141 dlani,« še doda avtorica projekta Mozaična stena.

Foto: arhiv Natalija Zabav

Združili umetnost, dobrodelnost, kulturno dediščino in del prelepe pokrajine

Natalija vabi, da si vzamete čas in pridete pogledat mozaično steno, ki združuje tako umetnost kot dobrodelnost in ki predstavlja svetu del naše kulturne dediščine in del naše prelepe pokrajine.

Potrebovali so veliko pridnih rok; foto: arhiv Natalija Zabav

»Hkrati bi izkoristila priložnost in se zahvaljujem vsem dona­torjem, ki so omogočili, da je projekt sploh zaživel v naših krajih. To so: Zavod Mars Maribor, Art kamp, Vesna Gom­boc, Botanični vrt Univerze v Mariboru v Pivoli, KS Soviče – Dravci – Vareja, Bojan Merc, Branko Zagoršek, Brane Kole­dnik, stranka SMS – Zeleni Evrope. Prispevali so materia­le oziroma so omogočili izdelavo mozaičnih dlani. Prav tako se zahvaljujem vsem mojim pomočnikom, ki ste priskočili na pomoč z izdelavo mini mozaičnih ploščic, da je izdelava mozaika hitreje stekla oziroma ste pomagali pri montaži že narejenih mozaičnih delov,» zaključi umetnica Natalija Zabav, ki ji idej za ustvarjanje ne manjka.

Foto: arhiv Natalija Zabav