Isti ljudje, ki so nas pred 35 leti poslali v zapor, so še vedno v slovenskem pravosodju in jih zdaj varuje Evropska unija

Intervju z Janezom Janšo, nekdanjim slovenskim domoljubnim predsednikom vlade in nekdanjim predsednikom Sveta EU.
 
Janez Janša je bil večkrat predsednik slovenske vlade. V drugi polovici leta 2021 je bil tudi predsednik Sveta Evropske unije. Ob koncu komunističnega obdobja je bil disident in deležen preganjanj. Po prvih svobodnih volitvah leta 1990 je postal minister za obrambo kot tudi poveljnik Slovenske vojske med osamosvojitveno vojno leta 1991. Vodi Slovensko demokratsko stranko (SDS). Ob začetku vojne v Ukrajini, marca 2022, je takratni predsednik vlade Janez Janša skupaj s češkim kolegom Robertom Fialo in poljskim kolegom Mateuszom Morawieckim – ter tudi s poljskim podpredsednikom vlade in predsednikom politične stranke Prava in pravičnost (PiS) Jarosław Kaczyński – obiskal Kijev, glavno mesto Ukrajine, da bi izrazil svojo podporo državi. Lionel Baland se je za Breizh-info pogovarjal z Janezom Janšo na gospodarskem forumu Karpacz na Poljskem.
 
Breizh-info: Na splošnih volitvah 24. aprila 2022 je v Sloveniji vaša politična stranka SDS dobila nekaj manj kot četrtino glasov, vendar niste več predsednik vlade. Kaj je razlog za to?
 
Janez Janša: Moja politična stranka, Slovenska demokratska stranka, je uspela pridobiti glasove in sedeže v parlamentu, ampak enemu od naših partnerjev v vladni koaliciji je spodletelo in s tem smo izgubili večino.
 
Breizh-info: Od prihoda vlade ekološko-liberalnega premierja Roberta Goloba na čelu levosredinske koalicije, kakšne so spremembe in kakšne težave povzroča slednja?
 
Janez Janša: Treba je počakati in videti, kaj se bo zgodilo, ker je glavna stranka, ki je dobila relativno večino te koalicije, ki je zmagala na volitvah, nastala tri mesece pred volitvami. Vemo, da so vanj integrirane stare levičarske stranke in da ti ljudje pod novim imenom sodelujejo v politični igri. Toda ta predsednik vlade prihaja iz državnega energetskega podjetja GEN-I, potem ko se je pred 20 leti ukvarjal s politiko v levi vladi, a ne kot minister – pravzaprav kot državni sekretar –.
 
Glavno vprašanje zdaj je “Kdo zdaj vodi državo?”. Ta nova stranka tega, glede na pristojnosti, ki jih daje ustava, ne zmore in nekatere lobistične skupine so v tej vladi zelo vplivne.
 
Breizh-info: Od začetka vojne v Ukrajini ste se odločili braniti to državo. Zakaj niste izbrali nevtralnosti?
 
Janez Janša: Mislim, da je v tej tragediji jasno, da je Rusija agresor in da je bila Ukrajina napadena. Slovenija je bila 30 let prej, junija 1991, v enakem položaju kot Ukrajina februarja 2022. Za nas to ni dilema, ampak samoumevno. Ena država je brutalno napadena, ogrožena s silo: Slovenija nekoč s strani jugoslovanske vojske in Ukrajina danes s strani ruske vojske. Uporabljena strategija v obeh primerih izhaja iz istih učbenikov vojaških akademij. Torej smo res na ukrajinski strani.
 
Breizh-info: V Sloveniji so nekdanji komunisti še prisotni v državnem aparatu?
 
Janez Janša: Za razumevanje situacije, ki jo opisujete, morate vedeti, da prve večstrankarske volitve v Sloveniji niso bile povsem svobodne, ker so komunisti zanje rezervirali tretjino parlamenta. V takratnih treh domovih parlamenta smo imeli skupaj tesno večino in nismo mogli spremeniti ustave. Posledično je bila tranzicija v Sloveniji nekakšen kompromis in nekaterih reform ni bilo mogoče uvesti in nikoli niso bile izvedene. Isti ljudje, ki so nas pred 35 leti poslali v zapor, so še vedno v slovenskem pravosodju in jih zdaj varuje Evropska unija.

Janez Janša na obisku v Kijevu spomladi letos (foto: KPV)

Breizh-info: Madžarska in Poljska imata težave z Evropsko unijo, na primer s francosko govorečim belgijskim liberalnim evropskim komisarjem Didierjem Reyndersom. Ste se s podobnimi težavami srečevali, ko ste bili na oblasti v Sloveniji?
 
Janez Janša: Takšnih težav nismo imeli, ker nikoli nismo mogli uvesti reform, kot sta jih uvedli madžarska in poljska vlada. Ustavili so nas, preden smo sploh poskusili, in obtožili nas, da delamo tisto, česar nismo, preden smo sploh imeli kakršno priložnost. To jasno kaže na uporabo dvojnih meril, saj je Evropska unija zveza sedemindvajsetih držav. Med evropsko zakonodajo in sedemindvajsetimi ustavami nacionalnih držav se nenehno pojavljajo zakonodajni konflikti. Ko pride do spora, na primer med Nemčijo in Evropsko komisijo, Evropska unija trdi, da ne gre za ideološki spor, ampak za problem zakonitosti. Po drugi strani pa z novimi članicami vedno pridejo politični in ideološki problemi, z resolucijami Evropskega parlamenta, ki so bitka idej. To je sramota in uničuje Evropsko unijo. Uporaba dvojnih meril je najbolj nevarna za prihodnost Evropske unije.
 
Breizh-info: Ste prijatelji poljske in madžarske vlade?
 
Janez Janša: Ko smo na oblasti, vzdržujemo dobre odnose z vsemi našimi sosedami, tako s tistimi v srednji Evropi kot z drugimi. Tako lahko rečemo, da smo prijatelji z vsemi. Res pa je, da sem bil na evropski ravni vedno proti uporabi dvojnih meril, ne le zato, ker je to prav, ampak tudi zato, ker sem prepričan, da močno ruši temelje solidarnosti v Evropski uniji, še posebej v tem vojnem času v Ukrajini. Rusija je agresor in videli smo opozorilne znake tega napada, a če pogledate evropsko agendo zadnjih desetih let, boste našli več resolucij sprejetih v Evropskem parlamentu z večino, sprejetih neposredno proti Poljski ali Madžarski, ne pa proti Rusiji ali na primer Iranu. Ta situacija je smešna. V tej državi Bližnjega vzhoda vsak dan ubijajo LGBT-osebe in brutalno mučijo politične disidente in nasprotnike itd. V redu, proti temu se pojavljajo resolucije, a glavni boj je proti našim bratom, proti državam članicam. Smo ljudje, ki imamo drugačna mnenja, vendar znotraj Evropske unije. Nismo proti Evropski uniji, ampak za suverene države članice. Odločili smo se, da bomo nekatere odločitve uskladili in del svoje suverenosti prenesli na skupne evropske institucije. To vodi v navzkrižje z našo zakonodajo in prihaja do pravnih bitk. To se dogaja ves čas. Konflikti pred evropskimi pravnimi institucijami zaradi nesoglasij med Evropsko unijo in Francijo so številčnejši od tistih s Poljsko. Toda prvi so deležni manj pozornosti kot drugi, ker so drugi del ideološke bitke.
 
Breizh-info: Kakšno je stališče vaše stranke SDS do priseljevanja? Občasno se pojavijo težave z ilegalnimi migranti, ki so na Balkanu, v Bosni in Hercegovini, in skušajo nezakonito priti v Evropsko unijo.
 
Janez Janša: Naše stališče je zelo preprosto. Zagovarjamo zakonito priseljevanje, kar potrebujemo, in ostro nasprotujemo nezakonitemu priseljevanju. Kdor je povabljen, mora spoštovati pogoje in pravila. Migranti meje ne smejo prečkati goljufivo. V Evropi ni mesta za tiste, ki vstopijo nezakonito!
 
Breizh-info: Ali načrtujete vrnitev na oblast na naslednjih splošnih volitvah?
 
Janez Janša: Smo glavna opozicijska stranka. Leta 2022 imamo predsedniške volitve 23. oktobra in 13. novembra ter lokalne volitve 20. novembra. Naš kandidat za predsednika republike Anže Logar je dober in je bil naš zunanji minister. Je neodvisni kandidat in ima podporo SDS. Je zelo popularen. Dela vse, da pomaga Slovencem.
 
Breizh-info: Ali pišete novo knjigo?
 
Janez Janša: Vedno nekaj pišem. Napisal sem veliko knjig. A če povem iskreno, v obdobjih, ko si v vladi, za to res nimam časa.
 
Breizh-info: Imate zdaj, ko ste v opoziciji, več časa?
 
Janez Janša: Ja, zdaj je boljši čas za osebno življenje in za pisanje, čeprav je trenutno situacija težka, ker se soočamo s strahovi pred prihajajočo zimo glede stroškov energije, in poskušamo pomagati vladi, da sprejme dobre ukrepe na tem področju. V tej situaciji razmere niso normalne.
 
Breizh-info: Kako lahko pomagate Ukrajini? Ali ste za pošiljanje orožja?
 
Janez Janša: Zdaj Ukrajina potrebuje denar. Sem seveda za dobavo vojaške opreme Ukrajini, ker se bori za Evropo, tudi za nas. Če Rusija zavzame Ukrajino, bo iskala svojo naslednjo tarčo.
 

Janez Janša (foto: Twitter)

Breizh-info: Kakšni so odnosi med Slovenijo in Srbijo ter drugimi nekdanjimi entitetami nekdanje Jugoslavije?
 
Janez Janša: Slovenija se močno zavzema za vstop teh držav v Evropsko unijo, ampak zdaj vidimo, da so naši kolegi v Zahodni Evropi proti širitvi iz včasih razumljivih razlogov, kot je kriza znotraj Evropske unije.
 
Ne gre le za širitev trga ali zunanjih meja, temveč tudi za izpolnjevanje potrebnih predpogojev za varnost in blaginjo te celine. Če se ozremo na pretekla desetletja, vidimo, da če se ne širita Evropska unija in Nato, bodo to storili drugi.
 
Če bi Ukrajino leta 2013 sprejeli v Nato, zdaj v Ukrajini ne bi bilo vojne in energetske krize. Seveda moramo uvesti varnostna jamstva za Rusijo, kot ta država zahteva, vendar moramo Ukrajino in Gruzijo sprejeti v Nato, če te države tako prosijo.
 
Breizh-info: Težave so zdaj v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in na Kosovu.
 
Janez Janša: Če Rusija zavzame Ukrajino, se s tem odpre možnost ruske intervencije na Zahodnem Balkanu. Če pa bo Rusija ustavljena v Ukrajini, sem prepričan, da se na Balkanu ne bo degenerirala, saj je mogoče obvladati situacijo, če ne bo močne tuje intervencije. Toda Rusija lahko ukrepa in poraz Rusije v Ukrajini bo končal takšno možnost.
 
Breizh-info: Ali vidite vzporednice med časom razpada nekdanje Jugoslavije, ko ste prevzeli svoje takratne ministrske obveznosti, in sedanjo situacijo?
 
Janez Janša: Nekatere vzporednice je mogoče potegniti, a tudi razlike. Ko nas je napadla jugoslovanska komunistična armada, je bilo razmerje moči takšno, kot je zdaj v Ukrajini. Napadalci so imeli veliko vojakov ter veliko letal in tankov, a duh je bil na naši strani. Zato smo zmagali. Velika razlika je v tem, da Jugoslovanska ljudska armada ni imela jedrskega orožja za razliko od današnje ruske vojske, ki lahko tako izvaja močan pritisk.
 
Zaenkrat je vojna konvencionalnega tipa. Od ukrajinske vojske moramo pričakovati, da bo Vladimirju Putinu preprečila doseganje njegovih ciljev. Ponavljam: če bo Rusija poražena v Ukrajini, bomo naslednjih nekaj desetletij varni.
 
Breizh-info: Se vam zdi, da je bila motivacija na vaši strani večja kot pri JLA? Je bil to odločilni dejavnik slovenske zmage v osamosvojitveni vojni?
 
Janez Janša: Sodelovali so različni elementi, a ta, ki ga omenjate, je najpomembnejši. Branili smo svojo zemljo, svojo domovino, svojo svobodo, naš način življenja, našo demokracijo pred invazijo. Motivacija je bila na naši strani. In zdaj je tako v Ukrajini. Na eni strani več orožja, na drugi pa več motivacije. Nismo podcenjevali jugoslovanske armade, ki je podcenjevala nas. Rekla je, da bomo propadli v dveh dneh. Vladimir Putin je naredil isto napako z Ukrajino.
 

Vir: demokracija.si
 
Preberite še:

Mladoletnik, ki se je uprl nasilnim migrantom, bo očitno nastradal, migrantsko spolno nasilje pa odobrava domnevni spolni prestopnik Igor Pribac

Želite biti redno obveščeni o novostih? Všečkajte FB stran:

RTV, POPTV in kompletna Golobova vlada molčijo, okužbe pa naraščajo

Franc Breznik spregovoril o solidarnostnem obisku Ukrajine

 
TS