Slovenija se vse bolj pogreza v stanje krize – demografske, kulturne, vrednostne in institucionalne. A kljub temu oblast pod vodstvom Roberta Goloba ne kaže nikakršnega resnega interesa za reševanje ključnih vprašanj naroda. Namesto tega se posveča ideološkemu eksperimentiranju, delitvam in razgradnji vsega, kar je Slovencem sveto. V tem času zamolčane resnice in politične samovolje je pomembno, da obstajajo posamezniki, kot je Luka Gojkošek, ki si upajo postaviti ogledalo družbi in oblasti.
V svojem zapisu z naslovom “Zrcalce, zrcalce na steni, povej – kdo kriv je za stanje v deželici tej?” Luka Gojkošek brez olepševanja predstavi golo resnico: rodnost v Sloveniji pada, družina izgublja svoj pomen, katoliške šole so sistemsko diskriminirane, verniki obdavčeni za svojo vero, povojne žrtve pa še vedno brez dostojnega pokopa. Vsaka izmed teh tem je odraz popolne brezbrižnosti Golobove vlade, ki s svojo ideološko zaverovanostjo aktivno ruši temelje slovenske družbe.
Luka Gojkošek v svojem komentarju izpostavlja, da se je v letu 2024 rodilo povprečno manj kot 46 otrok na dan – kar je najnižja številka v zgodovini samostojne Slovenije. Kot opozarja Gojkošek, se zdi, da se slovenska družba zavestno odpoveduje prihodnosti. Država namesto podpore družinam ustvarja pogoje, v katerih so otroci breme in ne blagoslov. Čeprav naj bi bila družina osnovna celica družbe, jo Golobova vlada obravnava kot zastarel koncept.
Posebej jasno Luka Gojkošek opozori tudi na diskriminatorno financiranje katoliških šol. Starši, ki svoje otroke vzgajajo v skladu s svojimi vrednotami in jih vpišejo v zasebne katoliške vrtce ali šole, za to plačujejo dvojno – najprej v obliki davkov in nato še s šolninami. Kje je tu enakopravnost? Kje je spoštovanje ustavne pravice do svobodne izbire izobraževanja? Golobova vlada tem vprašanjem dosledno zatiska oči, medtem ko si z javnim denarjem utira pot do ideološke nadvlade v šolskem prostoru.
A Luka Gojkošek se ne ustavi zgolj pri vprašanju družine in šolstva. Z izjemno jasnostjo razkrije še en absurd – obdavčitev vernikov. Cerkve in verske skupnosti morajo ob vsakem nakupu plačati poln davek na dodano vrednost (DDV), čeprav versko življenje ni komercialna dejavnost, temveč temeljna človekova pravica. Gojkošek to upravičeno imenuje davek na veroizpoved, saj gre za sistemsko obremenitev tistih, ki versko živijo svojo identiteto.
Ko se dotakne še pereče teme nepokopanih žrtev povojnih pobojev, Luka Gojkošek zadene naravnost v srce slovenske zgodovinske rane. Po 80 letih so številni še vedno brez imena, brez groba, brez pravice. In čeprav naj bi živeli v demokraciji, se zdi, da o tej temi še vedno vlada molk. Golobova vlada, ki sicer z veseljem razpravlja o preteklosti, o tej sramoti vztrajno molči – ker gre za resnico, ki ne ustreza njihovi ideološki pripovedi.
V svojem razmisleku Luka Gojkošek zastavi vprašanje, ki zareže globoko: »Zrcalce, zrcalce na steni, povej – kdo kriv je za stanje v deželici tej?« Odgovor je jasen. Najbolj nesposobna, ideološko zaslepljena in arogantna vlada v zgodovini samostojne Slovenije – vlada Roberta Goloba. Medtem ko slovenski narod potrebuje konkretne rešitve, si vlada izmišlja nove načine za razdvajanje ljudi, uničevanje družinskih vrednot in ignoriranje najglobljih ran naroda.
V teh časih, ko mediji pogosto delujejo kot podaljšek oblasti, so razmisleki, kot jih zapisuje Luka Gojkošek, neprecenljivi. Njegov tekst ne ponuja le kritike, temveč tudi poziv k prebujenju. Ne gre več le za politično ali kulturno vprašanje – gre za vprašanje preživetja naroda. In dokler bo vlado vodil Robert Golob, bo odgovor zrcala vedno enak: prav on in njegova koalicija nosijo največjo krivdo za razpad vrednot, ki so nekoč tvorile hrbtenico slovenske družbe.
Slovenija si zasluži več. Potrebuje vodstvo, ki bo spoštovalo družino, vero, zgodovino in dostojanstvo vsakega posameznika. To je vizija, ki jo je v preteklosti uresničevala le Slovenska demokratska stranka (SDS) – in ki jo bo tudi v prihodnje.
MR
