Včeraj je v Vatikanu umrl papež Frančišek, prvi papež iz Latinske Amerike in eden najbolj prepoznavnih verskih voditeljev sodobnega časa. Star je bil 88 let. Svet si ga bo zapomnil kot papeža ljudstva, ki je Cerkev želel narediti bolj odprto, usmiljeno in blizu človeku.
Mladost v senci preprostosti
Jorge Mario Bergoglio se je rodil 17. decembra 1936 v Buenos Airesu kot eden izmed petih otrok v delavski družini italijanskega porekla. Njegov oče Mario je bil železniški delavec, mati Regina pa gospodinja. Njegova mladost ni bila zaznamovana z bogastvom, temveč z globoko duhovnostjo, preprostostjo in delovno etiko. Po srednji šoli je diplomiral iz kemije in nekaj časa delal v laboratoriju. Bil je tudi navdušen nogometaš (strasten navijač kluba San Lorenzo) in ljubitelj literature.
Pri 21 letih je hudo zbolel – odstraniti so mu morali del pljuč zaradi okužbe. Takratna izkušnja bližine smrti je bila zanj prelomna. V njej je prepoznal Božji klic, zaradi katerega je vstopil v jezuitski red. Kasneje je dejal, da je bila ta bolezen “vrata k milosti”. V duhovniškem poklicu je hitro napredoval, znan po intelektualni ostrini, a tudi po tem, da ni prenašal vzvišenosti ali privilegijev. Kot nadškof Buenos Airesa je živel v majhnem stanovanju, se vozil z javnim prevozom in redno obiskoval revne četrti.
Govori, ki so pretresli svet
Papež Frančišek ni bil samo simbol skromnosti, temveč močan moralni glas našega časa. Njegovi govori so pogosto presegali cerkvene zidove in odmevali po svetu. Med najbolj znanimi ostajajo:
-
Nagovor ob začetku pontifikata (2013): “Kako bi si želel revno Cerkev – Cerkev za uboge!” To sporočilo je postalo vodilo njegovega papeževanja.
-
Enciklika Laudato si’ (2015): Prvi papežev dokument, ki je v celoti posvečen ekologiji. V njem je pozval k “ekološkemu spreobrnjenju” in se zavzel za ohranitev planeta. Besede “Zemlja, naš skupni dom, joka” so se zapisale v zgodovino.
-
Nagovor na Lampedusi (2013): Papež je obiskal otok, kjer so utonili številni begunci. Oštro je obsodil globalno brezbrižnost in pozval k solidarnosti. “Kdo je jokal za te ljudi?” je vprašal svet.
-
Božični govor (2020): V času pandemije je poudaril enotnost človeštva: “Nihče se ne more rešiti sam. Ali bomo vsi skupaj, ali pa ne bomo.”
-
Nagovor v Abu Dabiju (2019): Prvi papež, ki je obiskal Arabski polotok, kjer je podpisal Zgodovinsko deklaracijo o bratstvu z velikim imamom Al-Azharja – ključni trenutek medverskega dialoga.
-
Sporočila mladim: Pogosto je poudarjal: “Ne bodite mladi v pokoju!” in jih pozival, naj ustvarjajo hrup, spreminjajo svet in gradijo mostove.
Papež reform in sočutja
Njegovo papeževanje je bilo zaznamovano z borbo za reformo Cerkve – tako na področju financ kot pristopa do občestva. Uvedel je spremembe v vatikanski administraciji, spodbujal večjo vlogo laikov, poskušal odpreti vrata razvezanim in homoseksualnim osebam, čeprav pogosto ni zadovoljil niti konservativnih niti progresivnih strani v Cerkvi.
Zanj je bilo najpomembnejše, da Cerkev ni “moralna policija”, temveč “poljska bolnišnica”, kamor prihajajo ranjeni ljudje.
Zapuščina
Frančišek je postal papež, ki je vračal upanje, zlasti tistim na obrobju. Njegova prizemljenost, humor, pogum in zmožnost poslušanja so mu prinesli spoštovanje tudi med neverniki. Zapušča svet, ki je še vedno poln izzivov, a hkrati poln njegovega zgleda: da je lahko vera glas nežnosti, ne obsodbe.
MR
