Po poročanju Net TV Šolski center Ptuj skupaj z Gimnazijo Ptuj in dijaškim domom začenja obsežno energetsko prenovo, katere skupna vrednost znaša približno 20 milijonov evrov. Gre za enega pomembnejših projektov na področju izobraževalne infrastrukture v Sloveniji v zadnjem obdobju, ki ga sofinancira Evropska unija prek Načrta za okrevanje in odpornost, približno pet milijonov evrov pa bo dodalo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Kot je ob podpisu pogodbe poudaril direktor Šolskega centra Ptuj, Oton Mlakar, bo projekt nadzorovalo podjetje Štraf, za izvedbo pa sta bila izbrana konsorcij CGP iz Novega mesta ter družba Petrol. Njihova naloga ne bo zgolj prenova fasad, temveč tudi celovita posodobitev energetske infrastrukture: toplotna izolacija, zamenjava oken in vrat, vgradnja prezračevalnih sistemov, prenova razsvetljave, ter postavitev sončne elektrarne.
Predsednik uprave CGP, Martin Gosenca, je poudaril, da bo vrednost njihovega dela znašala 15,7 milijona evrov, in ob tem dodal, da bo projekt potekal tudi med šolskim letom, kar pomeni dodatno organizacijsko zahtevnost. Šolski center bo za zagotavljanje nemotenega pouka med drugim uporabil tudi lokacijo v Vičavi, kjer dela niso predvidena.
Kot izpostavlja Net TV, bodo ključni gradbeni posegi na zunanjosti – predvsem zaključek fasad – končani do novembra 2025, da se izognejo zimskim zamikom, večina težjih gradbenih del pa bo izvedenih med poletnimi počitnicami.
Posebno pozornost namenjajo tudi učinkovitemu vplivu prenove. Ravnatelj Gimnazije Ptuj, Boštjan Šeruga, ocenjuje, da bo prenova vodila do kar 30-odstotnega zmanjšanja porabe energije, kar pomeni bistven prispevek k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in hkrati izboljšanju učnih in bivalnih pogojev za dijake in zaposlene.
Po letih vladnega zanemarjanja vlaganj v šolsko infrastrukturo je ta projekt pozitiven primer, kako je mogoče z evropskimi sredstvi in lokalno angažiranostjo doseči konkretne izboljšave. Toda takšni primeri so redki – v veliki meri prav zaradi pomanjkanja strateškega upravljanja na ravni države.
V času, ko vlada Roberta Goloba zgrešeno razporeja sredstva in v izobraževalnem sektorju ni sposobna zasledovati dolgoročnih ciljev, takšna lokalna pobuda jasno kaže, kaj Slovenija zmore, ko vodenje prevzamejo odgovorni posamezniki in učinkovita podjetja. Žal pa to ni zasluga trenutne vlade, temveč kljubovanje lokalne ravni njenim sistemskim pomanjkljivostim.
Če želimo več tovrstnih projektov, bo Slovenija morala znova izbrati vodstvo, ki zna graditi prihodnost. Energetska obnova ni zgolj gradbeni projekt, temveč simbol za potrebne spremembe v vodenju države.
