Oživeli svetopisemsko zgodbo
Božič je čas, ki kar vabi k praznovanju in priprave na ta praznik se pričnejo že nekaj dni prej. V božičnem času po večini slovenskih domov ob božičnem drevesu postavijo tudi jaslice, marsikje pa so nekaj posebnega žive jaslice, gledališka predstava na prostem, v kateri oživi svetopisemska zgodba tiste noči, ko se je rodil Jezus. Ta konec tedna so žive jaslice znova upodobili tudi v Parku pod tisočerimi zvezdami v Kidričevem. Dogodek je obiskalo veliko ljudi.
Le kdo od vas si ne želi, da bi izvedel, kaj se je zgodilo tiste noči … je v povabilo na ogled živih jaslic v Kidričevo zapisal organizator vseh decembrskih dogodkov – občina Kidričevo, ki želi v prihodnjih letih žive jaslice še povečati in jih predstaviti kot enega od osrednjih dogodkov prazničnega decembra. Tudi letos so v predstavi zaigrali amaterski igralci oblečeni v skrbno izbrane kostume, sodelovalo je okrog trideset igralcev in pevcev, v predstavi pa so nastopile tudi živali. Žive jaslice so Kidričani pred leti prvič postavili po idejni zasnovi in konceptu Zvezde G. Novljan iz Eventplus.
Postavitev jaslic v družinskem krogu nosi sporočilen pomen povezanosti
“Krščansko izročilo v pisani besedi ali preko umetniških upodobitev skozi celotno zgodovino pripoveduje o Kristusovem rojstvu, sv. Frančišek Asiški (1181–1226) pa velja za tistega, ki je prvi postavil zamisel in upodobitev božičnega dogodka. Po zapisih Tomaža iz Celana je leta 1223 Frančišek kakšnih petnajst dni pred božičem hotel »predstaviti Dete, rojeno v Betlehemu«. Prvo jaslično plastiko je ustvaril fra Giovanni di Bartolomeo v mestu Fabriano v osrednji Italiji ok. leta 1384. Sprva je bila postavitev hišnih jaslic v domeni plemstva in bogatih družin, kasneje pa so jih dobili tudi preprosti ljudje. V Evropi so jih po različnih deželah prevzemali v različnih obdobjih. V Rimu so po domovih jaslice postavljali v začetku 17. stoletja, v nemško govorečih deželah v drugi četrtini 17. stoletja, na Avstrijskem po letu 1700, na Češkem pa so bile doslej znane najstarejše jaslice postavljene leta 1562.
Na slovensko ozemlje so upodobitve Kristusovega rojstva prišle s predstavniki frančiškanskega reda. Ko so se v 13. stoletju oblikovala naša mesta, so se vanje kmalu naselili tudi frančiškani in s seboj prinesli duh svojega ustanovitelja. Med zgodnejšimi jaslični motivi se pojavljajo že v 13. stoletju na pečatu gornjegrajskega benediktinskega samostana, sicer pa je nastanek naših jaslic povezan s prihodom jezuitov. V prvi polovici 17. stoletja so z namenom ljudem približati božični dogodek, z gledališko igro uprizarjali Jezusovo rojstvo in si pri tem pomagali tudi z zibelko. Da bi ohranili učinek božične dramske igre v božičnem času, so »bistveni prizor dogodka« postavljali tako, da bi ostal nespremenjen. Iz te potrebe so nastale jaslice, kakor jih poznamo danes. Gre za maketo igralskega prizora oz. postavitev figur v polni plastiki, ki naj bi neme in molče nadaljevale tisto, kar se je predhodno odvijalo na odru. Jaslice predstavljajo umetniško upodobitev ali uprizoritev rojstva Jezusa Kristusa. Kristusovo rojstvo je najbolje opisano v Lukovem evangeliju, na kratko pa ga omenjata tudi evangelista Matej (prim. Mt 2,1) in Janez (prim. 7,42). Postavitev jaslic v družinskem krogu nosi sporočilen pomen povezanosti družine, saj je eden najbolj zaželenih in veselih dogodkov krščanske tradicije pri nas. Vir: Katoliška cerkev
Žive jaslice pripravljajo tudi v Stojncih v občini Markovci
Predstavo žive jaslice bodo na božični dan, 25. decembra in potem še 27. decembra odigrali tudi v Stojncih (občina Markovci) pri Kvarovi kapeli.
TM, foto: Saša Urih
