Na novo pozitivnih v domovih za starejše je bilo v soboto 23 stanovalcev, največ so jih potrdili v DU Impoljca (Posavska regija), in sicer 15. V nedeljo pa je bilo na novo pozitivnih v domovih za starejše 49 stanovalcev in štirje zaposleni. O največjem številu novih pozitivnih primerov pri stanovalcih so v nedeljo poročali iz DEOS, PE Center starejših Cerknica (11), in iz Doma počitka Mengeš (12). S tem je Kacin končal pregled epidemioloških podatkov.
58% umrlih je oskrbovancev DSO
V letu 2020 je po podatkih NIJZ umrlo 2891 ljudi v povezavi s COVID-19: 1682 ali 58 odstotkov umrlih je bilo oskrbovancev domov starejših občanov, 1209 ali 42 odstotkov umrlih pa je umrlo drugje.
Delež smrti v domovih je visok, za primerjavo je v sosednji Italiji po prvih ocenah umrlo 35 odstotkov oskrbovancev domov. Zaradi COVID-19 je tako umrl vsak deseti oskrbovanec domov oziroma 15 odstotkov vseh pozitivnih stanovalcev domov.
Krek, @NIJZ_pr: V zadnjih 10 letih smo skoraj pozabili na to populacijsko skupino, premalo smo vlagali v to področje, v zaposlene, infrastrukturo. Covid19 je razkril vse slabosti tega sistema. pic.twitter.com/YzGlpyJgEY
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 11, 2021
V letu 2020 je 3153 več smrti kot leto prej
Število smrti v letu 2019 je bilo 21.112, v letu 2020 pa je bilo vseh smrti 24.265. Presežna vrednost v letu 2020 je bila torej 3153 smrtnih primerov, od katerih jih je 2891 zaradi COVID-19, 262 pa je primerov drugih presežnih smrti, kar je osem odstotkov vseh takih smrti.
Pregled umrlih po regijah pokaže, da jih je v pomurski regiji umrlo največ, 269 na 100.000 prebivalcev, kar je odraz zaostalosti regije oziroma najnižjega bruto domačega proizvoda v Pomurju na ravni države.
Krek, @NIJZ_pr: Visoka smrtnost zaradi covida19 je tudi posledica visokega deleža starejših v populaciji, kar kaže tudi visoka korelacija med deležem umrlih med okuženimi in deležem starejših od 65 let v populaciji. pic.twitter.com/lksGskyY1q
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 11, 2021
V zadnjih desetletjih država v domove starejših občanov ni vlagala. Zaposleni so slabo nagrajeni, slabo se je skrbelo za njihovo izobraževanje.
Domovi so formalno postali negovalne bolnišnice, dejansko pa niso imeli za to: (i) ustreznih prostorskih razmer, (ii) ustreznih zdravstvenih kadrov, (iii) njihovo število pa je bilo premajhno. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo ta sistem zrušil, in COVID-19 je to povzročil.
Število smrti raste s številom odkritih primerov. V 2020 je zaradi #COVID19 umrlo 2891 oseb. 930 oziroma 4 % vseh umrlih ali 24 % vseh presežnih smrti je bilo v 2020 ne-COVID19 smrti.
— Jelko Kacin – govorec Vlade RS za Covid19 (@GovorecCOVID19) January 11, 2021
Vlada in NIJZ sta v tem kratkem času, od pomladi do jeseni, sprejela vrsto ukrepov:
- navodila za delovanje domov v epidemiji,
- domovi so naredili svoje akcijske načrte za primer pojava virusa,
- najbolj izstopajoči ukrep je bil vzpostavljanje sivih, belih in rdečih območij,
- izobraževanje strokovnih delavcev,
- dodatno zaposlovanje (30 milijonov evrov dodatnih sredstev),
- nakup dovolj velike količine zaščitne opreme,
- pomoč zdravstvenih ustanov v znanju in kadru ter priprava na drugi val,
- izvajalo se je prehajanje zaposlenih med domovi,
- zagotavljanje dodatnega negovalnega osebja, kot so študenti in prostovoljci,
- nadzor nad vnosom virusa preko zaposlenih,
- takoj sta bila cepljena večina oskrbovancev in del zaposlenih,
- v pripravi so načrti gradnje domov po sodobnih vodilih,
- vzpostavljanje in razvoj negovalnih bolnišnic.
Druge države že imajo vzpostavljene programe negovalnih bolnišnic, Slovenija tega nima, zato virusa nismo mogli ustaviti.
