Vedno več ponarejenih negativnih testov, zato da se izognejo karanteni!

Kdaj potrebujemo negativni test in kdaj ne? Foto: Pixabay

Pridobitev ponarejenega potrdila o testu PCR je kaznivo dejanje – opozorilo

Slovenski policisti so ta mesec na mejnih prehodih odkrili večje število ponarejenih potrdil o izvedbi testov na prisotnost SARS-CoV-2 po metodi PCR iz Bosne in Hercegovine in Srbije. Potniki, ki so prihajali z območja Balkana, so pri mejni kontroli pokazali ponarejena potrdila o izvedenem testu PCR. Večinoma so ponarejena potrdila imeli državljani BiH, prav tako je bilo s ponarejenimi testi odkritih nekaj državljanov Slovenije, ki so se iz tujine vračali domov.

Kaznivo dejanje ponarejanja listin

Vse potnike, ki si v tujini pridobijo ponarejena potrdila o izvedbi testa po metodi PCR, s katerimi se želijo izogniti karanteni ob povratku v Slovenijo, opozarjamo, da je izkazovanje s ponarejenimi testi kaznivo dejanje ponarejanja listin po 251. členu Kazenskega zakonika RS.

Ob ugotovitvi, da gre za ponarejeno listino, policisti listino zasežejo. Osebo, ki je listino želela uporabiti kot pravo, pa kazensko ovadijo. Za kaznivo dejanje ponarejanja listin je po Kazenskem zakoniku zagrožena kazen zapora do treh let.

Osebe, ki izpolnjujejo pogoje za vstop na območje Slovenije, pa policisti po izvedenem postopku obravnave kaznivega dejanja napotijo tudi v 10-dnevno karanteno na domu. Tiste tuje državljane, ki v Sloveniji nimajo prebivališča in ne morejo izkazati naslova bivanja, kjer bodo prestajale karanteno, pa se jim vstop v Slovenijo dovoli le, če so zagotovljene ustrezne nastanitvene kapacitete za izvajanje karantene.

Kaznivo dejanje prenašanja nalezljivih bolezni

Če pa se v postopku ugotovi, da je oseba, ki je predložila ponarejeno potrdilo o negativnem testu PCR, dejansko pozitivna in se je s tem želela izogniti karanteni ter povzročila obolelost drugih oseb, se takšno osebo obravnava tudi zaradi suma storitve kaznivega dejanja prenašanja nalezljivih bolezni po 177. členu Kazenskega zakonika in se taka oseba kaznuje z zaporom do enega leta.

Če zaradi malomarnega ravnanja okužene osebe umre druga oseba, se ta kaznuje z zaporom do 8 let.