Poslanec Franc Breznik je pred kratkim na vlado naslovil predlog za gradnjo hitre proge za vlake med Mariborom in Ljubljano. Trasa, ki bi omogočala hitrosti do 250 km/h, bi drastično skrajšala čas potovanja med obema mestoma na le 50 minut, kar bi imelo tudi številne pozitivne učinke na gospodarstvo tako v Mariboru kot v drugih mestih na tej tranzitni poti.
Ob 166-letnici odprtja železniške proge od Ljubljane do Trsta, ki je predstavljala del nekoč ključne povezave med Dunajem in Trstom, je Breznik opozoril, da se trasa od leta 1857 ni bistveno spremenila. Dejansko je železniška povezava med Ljubljano in Koper daljša od cestne, kar podaljšuje potovalni čas. Omejitve hitrosti zaradi naseljenosti in varnosti v prometu prav tako prispevajo k temu.
Kljub temu pa je železniški promet najbolj ekološko sprejemljiva oblika prevoza, z več primeri uspešne hitre železnice po vsem svetu. Japonska in Francija sta bili prednjači v razvoju tehnologije za hitre vlake, ki omogočajo hitrosti preko 200 km/h in so bistveno skrajšali potovalni čas med velikimi mesti.
Trenutni promet na avtocestnem križu med Mariborom in Ljubljano je skrb zbujajoč. Po podatkih Direkcije za infrastrukturo se po štajerski avtocesti do Ljubljane in nazaj dnevno pelje do 45.000 vozil, ta številka pa se letno povečuje. Do leta 2030 naj bi se število povečalo na kar 63.000 vozil na dan, kar pomeni 23 milijonov vozil na leto.
Glede na to in na nedavno sprejeto Resolucijo Evropskega parlamenta o velikih prometno infrastrukturnih projektih v EU, Breznik predlaga, da se ob obstoječi avtocesti zgradi hitra proga za vlake, ki bi omogočala hitrosti do 250 km/h. Predlagane so tudi multimodalne prestopne točke ob progi, ki bi omogočile prestopanje med različnimi načini javnega prevoza in bi bile povezane z večjimi mesti in kraji v notranjosti.
Projekt hitre železnice ne bi le skrajšal potovalnega časa in zmanjšal stroškov prevoza, ampak bi tudi izboljšal gospodarsko sliko Maribora in drugih mest na tej poti. Z boljšo medregijsko povezanostjo bi dolgoročno izboljšali tudi ekonomski položaj mnogih mest in krajev po državi.
Predlog je zdaj v rokah vlade, ki se bo morala odločiti, ali bo podprla to ambiciozno pobudo za izboljšanje povezave med glavnimi mesti Slovenije.
Vir: sds.si
