Trgatev v ptujskem mestnem vinogradu, Vidmu, Ljubstavi in na Hajdini

Na Ptujskem gradu je bila pred dnevi tradicionalna trgatev žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu. Posebne trgatve so pripravili tudi v videmskem občinskem vinogradu, v Ljubstavi in na župnijskem dvorišču na Hajdini.

Trgatev v Ljubstavi v Halozah, kjer se gospodarju trte Rudiju Potrču na trgatvi pridružil Andrej Rebernišek, pred. DVS Osrednje Slovenske gorice. Foto: TM
Letošnja trgatev se bliža h koncu, saj je potrgana že večina grozdja, kar so potrdili tudi na nekaterih manjših, a slavnostnih trgatvah na Ptuju in v okolici. Trgatev je poleg Martinovanja eden najpogostejših običajev in velja za zelo spoštovan družabni dogodek.

Ptujčani so potrgali tudi ranfol in zierfahndler na grajskem dvorišču ter renski rizling v mestnem in župnijskem vinogradu. Prvi rez grozdja je opravila županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek.

Trgatev v ptujskem mestnem vinogradu; foto: MO Ptuj

V Vidmu potrgali grozdje v občinskem vinogradu

Prav posebno trgatev so sredi tedna pripravili tudi v občini Videm, v občinskem vinogradu, kjer rastejo stare sorte kot so ranfol, zierfahndler, lipovina, peteršiljeva kraljevina, kraljevina radgonska. Na letošnji trgatvi so nabrali dobri 60 kg grozdja.

Vesela je bilo tudi na trgatvi v Vidmu; foto: TM

Občinski viničar Rudi Potrč, ki je skupaj z videmskim županom Brankom Mariničem in ptujsko vinsko kraljico Evo Gašperšič, slavnostno opravil prvi rez, nato pa so ju zamenjali berači, je tudi obljubil, da bo mlado vino mogoče pokušati na letošnjem osrednjem občinskem Martinovanju, ki bo v nedeljo, 10. novembra v Leskovcu.

Videmske občinske trgatev se je udeležila tudi državnozborska poslanka Suzana Lep Šimenko; foto:;: TM

Žametna črnina pri Potrčevih dala 45 grozdov

V Halozah, v Ljubstavi pri vinarju Rudiju Potrču, pa je bila letos druga trgatev žametne črnine, potomke stare vrte s Ptujskega gradu. Leta 1994 je bila namreč žametna črnina kot druga potomka stare trte z Lenta zasajena na grajsko dvorišče Ptujskega gradu, spomladi 2017 pa je Rudi Potrč v dar dobil cepič stare trte, ki v Ljubstavi lepo raste.

Letošnja letina je bila kakovostna, pridelek pa precej obilen, je povedal gospodar trte, saj so berači pri Potrčevih potrgali 45 grozdov, sprešali pa so jih skupaj z žametno črnino, ki so jo prinesli vinarji Društva vinogradnikov in sadjarjev (DVS) Osrednje Slovenske gorice še s Ptuja in z Destrnika, kjer prav tako raste potomka stare trte.

Vino potomk stare trte tudi v posebni polnitvi

S tem simboličnim dejanjem namreč želijo povezati Ptuj, kot središče vinogradništva s Halozami in Slovenskimi goricami, kot je to že bilo nekdaj v zgodovini. Letos prvič so na Grajskem vinskem prazniku na Ptuju predstavili protokolarno vino treh občin – vino potomk najstarejše trte.

Pri Rudiju Potrču je bila druga trgatev žametne črnine, potomke stare vrte s Ptujskega gradu. Foto: TM

Kletar DVS Osrednje Slovenske gorice Rudi Potrč je namreč kletaril vino potomk najstarejše trte z Lenta, ki uspevajo na Ptujskem gradu, v občini Destrnik pred viničarskim muzejem in v občini Videm, v Ljubstavi. Za vse tri občine je pripravil posebne polnitve in za prihodnje leto je že napovedana druga posebna polnitev.

Na trgatvah je bila pristna tudi ptujska vinska kraljica Eva Gašperšič, ki promovira Ptuj in Haloze skozi vinsko tradicijo. Foto: TM

Prvi pridelek dala tudi potomka stare trte na Hajdini

Praznično je bilo minuli petek tudi na župnijskem dvorišču na Hajdini, kjer raste potomka stare trte z Lenta, ki je letos bogato obrodila. Tako je med drugim sporočil župnik Marijan Fesel, ki se je prvega pridelka žametne črnine na Hajdini veselil v družbi hajdinskih kletarjev, župana občine Hajdina Stanislava Glažarja in ostalih beračev.

Prva trgatev stare trte v občini Hajdina; foto: arhiv Marijan Fesel

»Veselili smo se njenega prvega pridelka. V sklopu vaške trgatve “Skorba trga in preša” pa so hkrati krajani Skorbe potrgali še grozdje z župnijskih brajd. Bera je bila solidna,« je na svojem facebook profilu napisal hajdinski župnik in povabil na kozarček.

Foto: MO Ptuj, TM, arhiv Marijan Fesel