Svet KGZS: proti dodatnim obremenitvam kmetov

Nepovratna sredstva za kmete. Foto: Pixabay

Na 5. izredni seji Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (Svet)  so obravnavali Predlog zakona  o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (Zkme), ki je nujen za implementacijo skupne kmetijske politike.

 

Člani Sveta so med drugim sprejeli sklep, s katerim so proti uveljavitvi natančne evidence o trženju, ki jo predvideva Zkme in ki jo mora izpolnjevati vsak, ki odda zbirno vlogo. Menijo namreč, da so zahteve glede podatkov prevelike in posegajo v osebno in poslovno okolje kmetije.

Novela zakona je potrebna zaradi reforme Skupne kmetijske politike (SKP) oziroma izvajanja Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje (SN SKP) 2023–2027, saj dopolnjuje obstoječo pravno podlago za začetek izvajanja SKP s 1. januarjem 2023. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je poudarila, da se s tem zakonom implementira tudi skupna kmetijska politika. Naslavljajo se uredbe, ki se na evropski ravni spreminjajo: »Za neposredne vloge je na razpolago 220 milijonov evrov. Če ne bo zakonskih podlag za to, ne bomo mogli koristiti sredstev.«

KGZS je pripravila pripombe na predlog Zkme, ki se med drugim nanašajo na izvajanje analiz krme, terenske preglede in evidence o trženju. Člani Sveta so sprejeli sklep, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pripombe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) upošteva. Člani Sveta prav tako nasprotujejo uvedbi evidence tržne usmerjenosti nosilcev kmetijskih gospodarstev, ker ta predstavlja dodatno administrativno obremenitev in hkrati ne prinaša dodane vrednosti k oblikovanju razvojne kmetijske politike. Opozorili so, da se določene evidence podvajajo, saj ima veliko kmetov že ima evidenco FADN. Predsednik KGZS Roman Žveglič je dejal, da se boji posledic evidentiranja: »Nasprotujem, da se bodo podatki uporabili za kreiranje kmetijske politike, ker ne bodo pravi podatki.« Kmetijska ministrica Irena Šinko je ob tem povedala, da se podatkov kmetov ne bo razgaljalo: »Osnovni namen evidence tržne proizvodnje je, da se pove, ali je kmetija samooskrbna ali tržna, potem želimo samo še vedeti, kam ste prodali, ali ste prodali doma  ali v tujino.«

Stališče KGZS glede evidenc o trženju je sicer, da bi država morala poskrbeti za spodbudno okolje poslovanja. Dodatne evidence in dvomljivi načini zbiranja dodatnih podatkov, čeprav morda zamišljeni dobronamerno, predstavljajo veliko dodatno obremenitev tako v časovnem in psihološkem smislu, kar nikakor ni spodbuda za doseganje boljših rezultatov. Člani Sveta so se prav tako strinjali, da oddaja teh podatkov ne sme biti pogojena z oddajo zbirne vloge.

MR