Mednarodna zaščita v Republiki Sloveniji pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite.
Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov zagotavlja nastanitev v svojih integracijskih hišah in drugih nastanitvenih zmogljivostih oziroma jim izplačuje denarno nadomestilo za nastanitev na zasebnem naslovu. Odločba o priznanju statusa begunca velja kot dovoljenje za stalno prebivanje, odločba o priznanju statusa subsidiarne zaščite pa kot dovoljenje za začasno prebivanje.
V Sloveniji se vsem osebam z mednarodno zaščito zagotavlja pomoč, da z aktivnim sodelovanjem dosežejo stopnjo samostojnosti, ki jim omogoča polno vključitev v življenje in delo v državi. Po pridobitvi statusa se posamezniku oziroma družini dodeli svetovalca za integracijo, ki jih seznani z vsemi potrebnimi informacijami za čim hitrejše vključevanje in jim izdela osebni integracijski načrt.
Osebni integracijski načrt zajema učenje slovenskega jezika, spoznavanje kulture, zgodovine in ustavne ureditve Republike Slovenije ter druge integracijske aktivnosti in se lahko po potrebi spremeni ali dopolni. Osebni integracijski načrt se pripravi za triletno obdobje.
Pravice oseb z mednarodno zaščito v Sloveniji:
- Pridobitev informacij o statusu, pravicah in dolžnostih pri pristojnih državnih organih.
- Prebivanje v Republiki Sloveniji, v obliki pravice do stalnega in začasnega prebivališča, kar je nujen pogoj za uveljavljanje vseh ostalih pravic.
- Nastanitev v nastanitvenih zmogljivostih urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov. Taka nastanitev je možna do enega leta od pridobitve statusa, potem pa pride v poštev subvencionirana zasebna nastanitev.
- Denarno nadomestilo za zasebno nastanitev je možno takoj po pridobitvi statusa.
- Združevanje družinskih članov.
- Zdravstveno varstvo. Osebe z mednarodno zaščito po pridobitvi statusa v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavi Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov. Osebe z mednarodno zaščito so glede zdravstvenega varstva izenačene z državljani Republike Slovenije. Za sklenitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja morajo osebe z mednarodno zaščito, ki imajo sredstva za preživljanje, poskrbeti sama, tiste z veljavno odločbo o dodelitvi denarne socialne pomoči pa so upravičeni do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, kar sicer zagotavlja prostovoljno zdravstveno zavarovanje.
- Socialno varstvo. Osebe z mednarodno zaščito lahko enako kot slovenski državljani uveljavljajo pravice do javnih sredstev, kamor med drugim sodijo otroški dodatek, denarna socialna pomoč, izredna denarna socialna pomoč, varstveni dodatek in državna štipendija, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Poleg denarnih prejemkov so pravice iz javnih sredstev tudi subvencije (denimo dodatna subvencija za malico za učence in dijake, subvencija za kosilo za učence, subvencija za prevoz za dijake in študente) in znižana plačila (denimo znižano plačilo vrtca). - Izobraževanje – pri vstopu v izobraževalni sistem Republike Slovenije imajo osebe z mednarodno zaščito enake pravice kot državljani Slovenije. V primeru prejšnje izobrazbe je potreben postopek priznavanja spričeval in diplom od drugod.
- Zaposlitev, delo in socialna pomoč. Osebe z mednarodno zaščito imajo prost dostop do trga dela brez delovnega dovoljenja. V primeru brezposelnosti je možna prijava v evidenco brezposelnih, kar je tudi pogoj za pridobitev socialne denarne pomoči za delovno sposobne osebe.
- Pomoč pri vključevanju v okolje s strani države vključuje dodeljenega svetovalca za integracijo s katerim osebe z mednarodno zaščito pripravita osebni integracijski načrt.
- Učenje slovenskega jezika je ključno za integracijo. Ponujenih je 300 ur tečaja slovenščine in plačan prvi preizkus znanja če je tečaj bil zaključen.
