Salon Sauvignon je festival vina, kulinarike in lepih umetnosti. Združuje vinarje, gostince, ljubitelje vina in gurmane, glasbo, poezijo in likovno umetnost.
V pestrosti celinskih vinskih sort, ki jih premore Štajerska, Ptuju najbolj pristoji sauvignon. Ne le zato, ker daje prav na Ptujskem izjemne rezultate. Sauvignon je v svojem izrazu hkrati mladosten in zrel, odkrit in skrivnosten. Tako kot mesto, ki gradi svojo vitalnost v ustvarjalnosti in podajanju visoke kulture na podlagi zgodb tisočletne zgodovine.
V slikovitih prostorih nekdanjega dominikanskega samostana boste okusili vrhunske sauvignonov iz vseh najpomembnejših vinogradniških območij sveta. Tudi eksote, predvsem pa sauvignone iz Slovenije, soseščine in bližnjih vinorodnih območij pa tudi iz Avstrije, Srbije, Madžarske, Romunije, Moldavije, Francije in iz Nove Zelandije. Ob njih boste uživali v vrhunski štajerski kulinariki, prisluhnili poglobljenim razmišljanjem strokovnjakov o vinu in vinski kulturi ter se predajali tišini in glasbi karizmatične, osem stoletij stare zgradbe, ki pozornemu poslušalcu zlahka preda zgodbe svojega skrivnostnega življenja.
Sorta Sauvignon je ob svoji tradicionalni domovini v Franciji v vinski regiji Sancerre našla svoj drugi dom na Ptuju in Slovenski Štajerski. Podstat za to zahtevno žlahtno sorto je zgodovinski razvoj ptujskega vinogradništva in vinarstva, ki so jo rodovi pridobili skozi stoletja.
Slovenija je vedno znova prepoznana kot stara – nova domovina vinske trte. Ptuj je zakladnica izjemne zgodovinske dediščine, predvsem pa štajerske in slovenske vinske kulture in tradicije.
Ptuj začenja svoje prvo poglavje v davnini mlajše kamene dobe. Na tem prostoru so se v pozni železni dobi naselili Kelti, sooblikovalci kasnejšega noriškega kraljestva. Že ti so morda sadili trto in pili vino. V večjem obsegu pa je vinska trta in z njo vinska kultura na to območje prišla z rimskimi koloni na začetku našega štetja let.
Rimski pisci omenjajo Ptuj v povezavi s pomembnimi dogodki, segajočimi v čas od izvolitve Vespazijana za cesarja leta 69, pa do omembe političnega delovanja deda poslednjega zahodnorimskega cesarja Romula, odstavljenega leta 476. S temi zapisi se je začelo zgodovinsko obdobje Ptuja, ki je okoli leta 103 postal samoupravna enota Colonia Ulpia Traiana Poetovio. Svoj največji obseg ima v 2. in 3. stoletju. Pomen Poetovie v antičnem času je mogoče primerjati s pomenom Londona v sodobnem, globalnem svetu.
Od 9. stoletja pa vse do 1555 je bilo mesto v oblasti salzburških nadškofov, nato pa v oblasti deželnega kneza.
Vinsko kulturo in trgovino na ptujskem so v srednjem veku najprej v večjem obsegu utrjevali menihi iz dominikanskega in minoritskega samostana, ki so bili tudi najboljši vinogradniki in kletarji. Zraven obširnih posesti predvsem v Halozah so minoriti z ustanovitvijo minoritskega samostana okoli leta 1239 pod samostanom v središču mesta zgradili veliko vinsko klet. Številne meščanske hiše na Ptuju imajo odlične vinske kleti, saj je sodila med glavne dohodke meščanov prav trgovina z vinom.
Kako pomembno je bilo vino za meščane, priča statut mesta Ptuja iz leta 1376, ki kar v sedmih členih obravnava vinsko trgovino, vinske mere, odpiralni čas vinotočev in ščiti meščane pred tujimi trgovci. Leta 1513 so statut novelirali in mu dodali šest novih členov, ki so bili strogi za tuje trgovce in ohlapnejši za domače.
Bogati vinski trgovci, kot so Kaiser, Ornig, Fürst in Osterberger, ki so razširili samostanske začetke vinske pridelave in trgovine, so imeli v 18. in 19. stoletju svoje vinograde v Halozah, Srednjih Slovenskih goricah in v ljutomersko-ormoških goricah. Ne le ti, ampak tudi avstro-ogrsko plemstvo je imelo po slikovitih haloških in slovenjegoriških vinskih gričih svoje rezidence in vinske štoke. Ptujski vinski trgovci so bili najpremožnejši prebivalci mesta in pomembno vplivali na razvoj, kulturo in tudi upravljanje mesta, saj je bil lastnik ptujske vinske kleti Josef Ornig tudi župan Ptuja med leti 1894 do 1918.
Ptujsko vino ni slovelo zgolj znotraj Avstro-Ogrske monarhije, izvažali so ga celo na druge kontinente. Ptujski vinarji so za svoja kvalitetna vina dobivali najvišja priznanja na razstavah v Parizu, Dunaju, Gradcu in Londonu.
Večji del lepote in bogastva starega mestnega jedra, kot ga poznamo danes, dolgujemo prav vinu in trgovanju z njim.
Ornikova klet, kulturni spomenik nacionalnega pomena, hrani steklenice vina Zlata trta iz leta 1917, ki velja za najstarejše vino v Srednji Evropi.
Tudi v polpretekli zgodovini je vinarstvo Ptuja in njegove okolice zavzemalo izjemno pomembno mesto. V takratnem socialističnem gospodarstvu je bil prav sauvignon posebej cenjen. Prva zaščitna znamka slovenskih vin iz leta 1969 je pripadla prav ptujskemu sauvignonu Rimljan Anno 69 letnika 1968. Likovna osnova za zaščitno znamko je rimski glinasti model za praznični kruhek, najden prav v Ptuju, nekdanjem Rimskem Poetoviu. Predstavlja Bacchusa med vinsko trto.
V tem obdobju se je sorta sauvignon dokončno udomačila.
Sauvignon se je razcvetel z rojstvom države Slovenije. O tem pričajo številna najvišja priznanja na največjih ocenjevanjih sveta. Danes je ptujski sauvignon prisoten na vseh celinah sveta.
