V prvem polletju letošnjega leta je državni proračun zabeležil 413 milijonov evrov primanjkljaja, so sporočili z Ministrstva za finance. Ta znesek je več kot trikrat večji od lanskega, ko je bil polletni primanjkljaj 124 milijonov evrov, kljub vplivu volitev, epidemije in izbruha vojne v Ukrajini na proračun.
Poslanec SDS Franc Breznik se glede na to sprašuje, ali se vlada zaveda, da državni proračun ni vreča brez dna. V pisnem poslanskem vprašanju je vlado pozval, da odgovori na več vprašanj v zvezi s proračunskim primanjkljajem.
Energetska kriza je po mnenju Ministrstva za finance glavni vzrok za rdeče številke. Toda ekonomist Matej Lahovnik meni, da so razlogi bolj kompleksni, kot jih prikazuje vlada. “Manj je nekaterih izdatkov, kot so draginjski dodatki, ni več turističnih bonov, hkrati so cene energentov padle. Se pa je povečalo število subvencij podjetjem, kar je treba prevetriti,” je povedal Lahovnik.
Vlada bo morala kljub obsežnim reformnim napovedim, kot so zdravstvena reforma, nov plačni sistem javnih uslužbencev, gradnja stanovanj in pokojninska reforma, poskrbeti tudi za stabilnost javnih financ. Davčne blagajne so prazne, sindikati pa imajo visoka pričakovanja.
V pisnem poslanskem vprašanju Franc Breznik vlado sprašuje:
- Kako vlada komentira visok primanjkljaj državnega proračuna v prvem polletju letošnjega leta?
- Katere ukrepe bo vlada sprejela za znižanje primanjkljaja?
- Ali se vlada zaveda, da državni proračun ni vreča brez dna in da bo morala postaviti prioritete svojega delovanja?
- Kako bo vlada financirala spremembo sistema plač javnih uslužbencev?
- Kako bo vlada financirala napovedano zdravstveno reformo in ostale napovedane reforme?
- Katere prioritete si bo vlada postavila in katere ukrepe bo dejansko izvedla glede na visok primanjkljaj?
To so vprašanja, ki jih postavlja Franc Breznik in na katera slovenska javnost čaka odgovore. Ali je vlada sposobna zagotoviti stabilno finančno prihodnost države ali pa je državni proračun res postala vreča brez dna?
MR
