Nacionalni reformni program je del dokumentov evropskega semestra, ki ga države članice EU pripravljajo vsako leto. Letošnji dokument zaradi predvolilnega obdobja v Sloveniji vsebuje pregled ključnih ukrepov, reform in načrtov investicij, ki so bili sprejeti v zadnjem obdobju. Ključne navedene reforme in investicije za prihodnje obdobje temeljijo na sprejetem Načrtu za okrevanje in odpornost. S slednjim Slovenija naslavlja specifična priporočila in izzive, ki jih navaja Evropska komisija v svojih dokumentih.
Vlada je sprejela Program stabilnosti 2022, ki v luči državnozborskih volitev in izrednih makroekonomskih negotovosti zaradi humanitarnih in ekonomskih posledic vojne v Ukrajini ter vzpostavitve gospodarskih ravnotežij po obdobju epidemije vključuje zgolj scenarij nespremenjenih oziroma spontanih politik. Kljub temu je nominalni primanjkljaj po posameznih letih v spontanem scenariju nižji od ciljnih vrednosti v deležu bruto domačega proizvoda, ki so določeni v veljavnem Odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024.
Program stabilnosti 2022 je pripravljen v času izvajanja aktivnosti vezanih na državnozborske volitve, izrednih makroekonomskih negotovosti zaradi humanitarnih in ekonomskih posledic vojne v Ukrajini ter vzpostavitve gospodarskih ravnotežij po obdobju epidemije. Program stabilnosti vključuje zgolj scenarij nespremenjenih politik oziroma spontani scenarij, kar je skladno s preteklo prakso, ko so države v primeru bližajočih se volitev ali v času opravljanja tekočih poslov vlad pripravile programe brez opredelitve prihodnjih ukrepov. Kljub temu je s scenarijem nespremenjenih politik nominalni primanjkljaj po posameznih letih nižji od ciljnih vrednosti v deležu bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: BDP), ki so določeni v veljavnem Odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024. Primanjkljaj bo po oceni v letu 2023 nižji od 3 % BDP (2,97 % BDP). Javni dolg se v celotnem obdobju v deležu BDP znižuje in bo v letu 2025 na ravni 68 % BDP.
Trenutne okoliščine so zaradi vojne v Ukrajini in s tem povezanih energetske krize in inflacije izjemno negotove, hkrati pa zahtevajo ukrepe, ki bodo imeli vpliv na javne finance. Negotovosti so še vedno vezane tudi na potek epidemije covid-19. Zato je postavljanje fiskalnih ciljev izjemno zahtevno. Ker veljavni Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 že opredeljuje pot postopne odprave javnofinančnega primanjkljaja, vlada hkrati s programom stabilnosti Državnemu zboru RS v potrditev ne bo posredovala Odloka o okviru za pripravo proračunov za obdobje od 2023 do 2025, v katerem bi, glede na spremenjene makroekonomske okoliščine, postavila prilagojene cilje javnofinančne politike. Pot bo treba bolj podrobno določiti, ko bodo na ravni EU oblikovane bolj jasne usmeritve za prihodnjo fiskalno politiko. Evropska komisija je v Smernicah za fiskalno politiko za leto 2023, predstavljenih 2. marca 2022, napovedala, da se bo zaradi krepitve negotovosti o odpravi splošne odstopne klavzule od fiskalnih pravil ponovno odločalo na podlagi spomladanske napovedi v maju. V drugi polovici leta bo Evropska komisija predvidoma predstavila tudi predloge glede sprememb ekonomskega upravljanja EU, vključno s fiskalnimi pravili.
