Poslanka Suzana Lep Šimenko s Ptujskega je v drugi polovici septembra na ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja naslovila pisno poslansko vprašanje, ki se nanaša na povečanje števila ilegalnih prehodov državne meje.
Pri tem je Lep Šimenkova izpostavila tudi svoje terenske obiske občin na območju Haloz, kjer se pogosto sreča s tematiko ilegalnih prehodov, ob tem pa navedla, da so se številni občani ob meji že srečali z ilegalnimi migranti in se zato naj ne bi več počutili varne.
Poslanka je želela odgovor o trenutnem številu ilegalnih prehodov državne meje na območju PP Podlehnik, PP Gorišnica in PP Ormož od januarja do septembra letos, hkrati pa so jo zanimali tudi podatki o številu ilegalnih migrantov po državljanstvu na tem območju. Pristojnega ministra je v dopisu spomnila, da bo pa vendarle nekaj potrebno narediti za večjo varnost ljudi na obmejnih območjih Haloz in širše.
Podlehniška, gorišniška in ormoška policijske postaje niso med najbolj obremenjenimi z nedovoljenimi migracijami
Minister za notranje zadeve je na poslansko vprašanje odgovoril pred dnevi, v odgovoru pa med drugim pojasnil, da so Policijske postaje Podlehnik, Gorišnica in Ormož so od 1. januarja do 30. septembra letos obravnavale 1606 nezakonitih migrantov. Točno število obravnavanih migrantov po mesecih in po posameznih policijskih enotah pa je bilo razvidno iz tabele, ki je bila priložena.
Sicer pa območja PP Podlehnik, PP Gorišnica in PP Ormož niso med najbolj obremenjenimi z nedovoljenimi migracijami, kljub temu pa se tudi na območju enot, ki spadajo pod PU Maribor, kamor spadajo omenjene policijske postaje, izvajajo ukrepi in oblike dela, ki jih v odgovoru navaja notranje ministrstvo.
Ukrepi, ki se izvajajo na področju varovanja državne meje
Na poslankino vprašanje kaj nameravajo storiti za večjo varnost ljudi na območju, ki jih pokrivajo prej omenjene policijske postaje v Spodnjem Podravju, je ministrstvo za notranje zadeve v odgovoru navedlo številne ukrepe, ki se izvajajo na področju varovanja državne meje.
Ukrepi so naslednji:
okrepljeno spremljanje stanja in pridobivanje ter izmenjava informacij z različnimi organi
in s sosednjimi državami;
prerazporejanje kadrovskih potencialov in kadrovska pomoč iz drugih policijskih enot na
območja, kjer je ogroženost meje največja (Specializirana enota za nadzor državne
meje, vključevanje posebne policijske enote, specialne enote, vodnikov službenih psov,
konjenikov in pomožnih policistov na delo na najbolj izpostavljenih območjih). Minister
za notranje zadeve je v lanskem in letošnjem letu izdal sklep, ki policijskim upravam
omogoča vpoklic pomožnih policistov za nadzor državne meje. Kadrovsko pomoč
zagotavljajo tudi z aktiviranjem in napotitvijo posebne policijske enote iz območij drugih
policijskih uprav in razporeditvijo mobilnih policijskih postaj;
uporaba tehničnih sredstev za preprečevanje nedovoljenih migracij (začasne tehnične
ovire – ZTO, videonadzor meje, uporaba helikopterskega nadzora, razvoj sistema
uporabe dronov za nadzor meje). ZTO se po sklenitvi nove pogodbe pospešeno
ponovno postavljajo;
intenziviranje pridobivanja kriminalistično obveščevalnih podatkov in preiskovanja
organizirane kriminalitete;
intenziviran nadzor nad območji nastanitvenih kapacitet prosilcev za mednarodno
zaščito in območij, ki so bila identificirana kot območja organiziranih zlorab azilnega
sistema (organiziranih nedovoljenih migracij);
angažiranje Slovenske vojske na področju nadzora zelene meje, ki je maja letos,
razporedila v pomoč policiji pri varovanju državne meje še dodatne vojake, Državni zbor
pa lahko v zaostrenih razmerah aktivira 37a. člen, ki bi podelil Slovenski vojski nekatera
policijska pooblastila;
obvestilo lovskim in ribiškim organizacijam ter Zavodu za gozdove naj bodo pri svojem
delu pozorni na pojav ilegalnih migrantov ali njihovih sledi ter naj ob njihovem odkritju
obveščajo Policijo, navedene organizacije zgledno in uspešno sodelujejo s Policijo;
obveščanje FURS in zaprosilo za pomoč pri odkrivanju ilegalnih migracij skladno z
njihovimi pristojnostmi,
obveščanje DARS naj bodo pozorni na odvržene predmete ob ograji avtoceste,
podvozih, nadvozih čez AC in počivališčih;
vodenje postopkov na najbolj optimalen način za bolj učinkovito obravnavo tujcev, kar
omogoča prerazporejanje kadra na operativno bolj zahtevne naloge;
obveščanje sosednjih varnostnih organov in agencije Frontex;
spremljanje dogajanja na širšem območju Zahodnega Balkana, ki neposredno vpliva na
stanje migracij na meji s Hrvaško. Pri tem sodeluje z varnostnimi organi držav
Zahodnega Balkana in sosednjimi državami – članicami EU;
pri varovanju skupne meje (schengenske meje) sodelovanje z varnostnimi organi
Hrvaške. V okviru strategije varovanja državne meje policija izvaja več skupnih
aktivnosti, kot so neposredno obveščanje o varnostnih dogodkih, izvajanje skupnega
patruljiranja in vračanje oseb, ki so na nedovoljen način prestopile državno mejo.
Trenutno vračanje teh oseb v skladu z bilateralnim sporazumom poteka brez težav in
hrvaški organi sprejmejo veliko večino oseb, ki so nedovoljeno prestopile državno mejo;
redna izmenjava informacij s hrvaško policijo glede gibanja migrantov in morebitnih
potencialnih pritiskov večjih skupin iz BIH na hrvaško mejo;
MNZ in MO skupaj iščeta rešitve, da se pripadnikom Slovenske vojske, ki jim zaradi
pravne ureditve njihovega delovnega razmerja (delo do 45 leta), pa so še vedno
sposobni za delo, ponudi možnost zaposlitve v Policiji in ustrezno usposabljanje
(dokvalifikacijo).
Največ ilegalnih prehodov obravnavale policijske uprave Koper, Novo mesto in Ljubljana
V obdobju od 1. januarja do 30. septembra letos so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 11.786 (6.911) ilegalnih prehodov državne meje. Število se je glede na enako obdobje preteklega leta povečalo za 70,5 odstotka, najava Policija na svoji spletni strani, kjer so podrobneje predstavljeni tudi statistični podatki o ilegalnih migracijah na območju Slovenije za leto 2019.
V letošnjih prvih devetih mesecih so bili najpogosteje obravnavani državljani Pakistana, Alžirije in Afganistana. Državljani Pakistana zavzemajo delež četrtine vseh. Največ ilegalnih prehodov so obravnavale PU Koper (dobro tretjino), PU Novo mesto (27 odstotkov) in PU Ljubljana (20 odstotkov).
V prvih devetih letošnjih mesecih je 3.856 ilegalnih migrantov izrazilo namero podaje prošnje za mednarodno zaščito. Med njimi je bilo največ državljanov Alžirije. V lanskem enakem obdobju je bilo obravnavanih 3.673 namer, število se je od lani povečalo za pet odstotkov, je med drugim zapisano v poročilu Policije o nedovoljenih migracijah na območju Republike Slovenije.
Vir in foto: DZ RS, Policija
