Popolno zaprtje življenja v Sloveniji?

Ukrepi so pomembni! Foto: Pixabay

Brdu pri Kranju poteka srečanje predstavnikov parlamentarnih strank in stroke na temo ukrepov za zajezitev epidemije covida-19. Minister za zdravje Janez Poklukar je uvodoma poudaril, da so se od zadnjega sestanka epidemiološke razmere zelo spremenile. 

“Epidemiološke razmere se zaostrujejo, strokovna skupina zato predlaga spremembe in rešitve za umiritev situacije.”

Leto, ki je za nami ni lahko, za nami je pandemska izčrpanost, je poudaril minister Janez Poklukar.

“Zavedamo se, da če bomo zmogli še ta zadnji korak v maratonu, da se do poletja uspešno precepimo in z jasnim optimizmom sledimo strategiji, bomo lahko govorili o Sloveniji kot o zeleni državi, ki se spopada z epidemijo.”

Najbolj izpostavljena je starostna skupina pod 45 let

Po besedah Poklukarja v svetu konstantno narašča število okuženih. Države Balkana so ravno tako v težkem položaju, skoraj vse imajo namreč trend rasti dnevnih okužb. Slovenija ni osamljen otok.

“Ko govorimo o tretjem valu, smo že sedaj visoko na startu. Slovenija je na platoju. Pomembno je, kako bomo odreagirali. Glede deleža umrlih je Slovenija v spodnji polovici. Pomembno je, da ta trend izboljšamo. V prvem valu je tarčo epidemije predstavljala starostna skupina nad 75 let, trenutno pa je najbolj izpostavljena starostna skupina pod 45 let,” je razkril in opozoril, da če bo šlo tako naprej, bomo imeli v mesecu aprilu na intenzivni negi od 150 do 200 ljudi.

V zadnjih tednih je po besedah Poklukarja prišlo do porasta angleške variante virusa, pred enim tednom je bilo 551, v zadnjem tednu pa je število naraslo na 831.

“Delež angleške različice virusa je v zadnjem tednu znašal 34 odstotkov. Angleška različica bo izpodrinila aktualni sev, kar pomeni več hospitaliziranih in okuženih. Zaenkrat ni dokazov, da bi imel ta virus višjo smrtnost, ima pa lahko več mlajših težji potek bolezni.”

Vam je všeč članek? Všečkajte FB stran!

Ali bo popolno zaprtje?

Če ukrepe izvajamo 11 dni lahko po besedah ministra hospitalizacije precej zamejimo. Razlika med ukrepanjem in neukrepanjem je 500 smrti do poletja (do 30. junija).

“Gre za veliko odgovornost,” je bil jasen in opozoril: “Če ne ukrepamo, lahko presežemo drugi val in gremo čez zmogljivosti našega zdravstvenega sistema.”

Glede indeksa strogosti ukrepov je pojasnil, da Slovenija ne odstopa od ostalih držav.

“Glede odpiranja in zapiranja šol smo med državami, ki se trudijo, da otrokom omogočijo šolanje. Cilj je, da otroci čim dlje hodijo v šolo. Upamo, da pridemo do ukrepa prostovoljnega samo testiranja. Glede zapiranja ostalih delov družbe nismo nič bolj nismo agresivni kot drugi. Bolj ali manj imamo ukrepe v Evropi enake. Tudi, ko je govora o prepovedi zbiranja, države bolj ali manj enako postopajo in dovoljujejo zbiranje do deset ljudi na javnih mestih.”

Avstrija bo v začetku aprila uvedla strožje omejitve. Italija gre v zaprtje šol, odprte bodo le trgovine. Prepovedani so tudi družinski obiski, stanovanje lahko zapustiš le za odhod v trgovino in službo.

Kakšno bo popolno zaprtje države od 1. do 11. aprila

Vodja posvetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje dr. Mateja Logar je poudarila, da glede na to, da je večji pritisk na intenzivne enote, da prihajajo mlajši bolniki, so prišli do ocene, da je potrebno ukrepe zaostriti. Težko je živeti v nekem nevedenju, koliko časa bodo ukrepi trajali, zato so se odločili, da ukrepe natančno opredelijo tudi časovno. Enotno predlagajo popolno zaprtje države od 1. do 11. aprila.

Kot izjemo je izpostavila velikonočno nedeljo, ko bi bilo dovoljeno druženje izven regij, in sicer do dveh gospodinjstev (pet odraslih oseb in otroci), sicer pa bi bilo v času zaprtja gibanje omejeno na regije.

Šolanje bi v tem času potekalo na daljavo, v vrtcih in prvi triadi osnovnih šol bi bilo poskrbljeno za nujno varstvo otrok staršev, katerih delo je pomembno za delovanje države.

“V času zaprtja bi javni potniški promet deloval po sobotnem oziroma nedeljsko-prazničnem razporedu, delo naj bi v največji možni meri potekalo od doma, zaposleni naj bi v čim večji meri koristili dopust.

Zaposlene v t. i. kritični infrastrukturi, ki bi odhajali na delo, bi še naprej testirali, celoten čas pa izkoristili za čim hitrejše cepljenje. Po vnovičnem odprtju države 12. aprila bi se po besedah Logarjeve šole znova odprle, ne glede na vladin semafor sproščanja. V preostalem delu bi znova ocenili stanje, nadaljevali pa z ukrepi po vladnem semaforju, ki bi jih sicer še enkrat pregledali in po potrebi popravili,” je glede vsebine predloga stroke povedala Logarjeva.

Vam je všeč članek? Všečkajte FB stran!

 

Pred nami je nekaj tednov testa solidarnosti

“Napovedi glede cepljenja so bile v začetku leta bolj optimistične. Z drugim odmerkom so bili cepljeni 4  odstotki Evropejcev,” je poudaril premier Janez Janša.

AstraZeneca je dostavila le četrtino dogovorjene vrednosti.

“EU je izvozila 77 milijonov doz cepiva. Toliko kot smo porabili sami. Izvažamo celo v tiste države, kjer sami ne dovolijo izvoza.”

Dotaknil se je pogovora, v katerega je bil vključen tudi ameriški predsednik Joe Biden, in poudaril, da je izvoz cepiv v ZDA prepovedan. Predsednik Biden je povedal, da bodo ostalim pomagali šele, ko bodo doma presegli precepljenost.

“Pozitivna novica z zadnjega vrha EU so informacije iz posameznih držav, kjer izvajalci že odobrenih cepiv širijo kapacitete. V naslednjih tednih bo na ozemlju EU odprtih več tovarn za proizvodnjo in polnjenje cepiv. Tukaj smo lahko optimistični,” je povedal Janša

Iz podatkov po besedah Janše jasno izhaja, da je pred nami april, mesec v katerem bomo ob obljubljenih dobavah lahko precepili najbolj ogroženo populacijo, a to še ne bo zelo vidno zaustavilo širjenja virusa. 

“To pa bo začelo vplivati na zmanjšanje posledic, torej na število hospitaliziranih in smrti. V maju ob dobavi obljubljenih količin cepiv lahko računamo na neposredno zaustavljanje virusa in v juniju na to, da bomo lahko razglasili vsaj rumeno, če ne zelene barve in sprostili večino ukrepov,” je ocenil preimer.

Države v EU zaostrujejo ukrepe. Odločitve o zaprtju so težke, s seboj prinesejo tudi finančne posledice. Pred nami je nekaj tednov testa solidarnosti.

“Vsi smo že utrujeni od epidemije in z velikim obžalovanjem razpravljamo o zaostritvah, vendar se hkrati zavedamo, da bodo posledice še hujše v nadaljevanju, če nas bo situacija sama prisilila v reagiranje post festum. Mislim, da je zelo pomembno, da vse državljanke in državljani, ki bodo neposredno odločali o tem ali bodo ukrepi zadoščali in bodo učinkoviti, tudi slišijo dileme in strokovne podlage, na katerih vlada vsakokratno odloča, ko mora sprejemati težke odločitve,” je bil jasen premier.

Predstojnik centra za nalezljive bolezni na NIJZ Mario Fafangel je poudaril, da je trenutno potrebno hitro ukrepati.

“Vse odločitve slonijo na aktualnih številkah. Epidemiološka krivulja se obrača navzgor. Zaprtje bo kratko in jasno definirano, kdaj se konča.”

Preberite še:

Dobili smo ga tudi mi! Slovenski sev!

Želite biti redno obveščeni o novostih? Všečkajte FB stran:

Izmenjava sporočil med Janševim kabinetom in Brusljem! Zanimiv potek!
Česa se boji skupina Evropskega Parlamenta?

 

MR