Predsednik vlade Janez Janša: Države, ki bodo pravočasno uvedle sistem vseživljenjskega učenja, bodo bolj sposobne tako digitalnega kot zelenega prehoda

Po petkovem socialnem vrhu EU je danes v portugalskem Portu potekalo neuradno srečanje voditeljev in voditeljic EU, ki se ga je udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša. Na današnjem srečanju so voditelji govorili predvsem o tem, kako bi lahko najbolje zagotovili vključujoče okrevanje, pri katerem bodo izobraževanje ter znanja in spretnosti v središču političnega delovanja. Razpravljali so tudi o tem, kako bi ustvarjali delovna mesta in izboljšali njihovo kakovost ter kako naj bi se borili proti revščini in socialni izključenosti.

Predsednik vlade Janez Janša je po neuradnem zasedanju in srečanju voditeljev in voditeljic EU z indijskimi voditelji odgovarjal predvsem na vprašanja novinarjev, pri čemer je bilo prvo vprašanje povezano s tem, kakšno je stališče Slovenije do stališča, da bi se v zvezi s cepivi umaknila zaščita intelektualne lastnine, drugo vprašanje pa se je nanašalo na delitev cepiv in ali bo Slovenija pri tem sodelovala ter ali je kakšna možnost, da bi se cepiva proizvajala tudi pri nas.

“Slovenija že zdaj sodeluje pri proizvodnji cepiv, eno od slovenskih podjetij sodeluje pri čiščenju cepiva, kar je eden ključnih delov procesa proizvodnje cepiv, to pa je tudi eden ključnih delov procesa, saj so od čistosti cepiva odvisni stranski učinki in količina cepiva, ki se dobi iz posamične proizvodnje,” je povedal premier Janez Janša

Eden od slovenskih farmacevtov vzpostavlja zmogljivosti znotraj verige, ki ji pripada, in da naj bi prva proizvodnja stekla že konec leta.

Kar se tiče patentov, je bilo po besedah predsednika vlade veliko razprave, pri čemer v EU še ni enotnosti o tem, tako da bo razprava najverjetneje potekala tudi na izrednem vrhu, ki bo 25. maja.

“Rešitev se nakazuje v okviru večje prilagodljivosti pri patentih znotraj EU, kar je v tem trenutku najbrž tista prava pot, kajti če bi, ko gre za cepiva in vprašanje intelektualne lastnine, prišli do popolne liberalizacije, to ne bo odpravilo ključnega problema, to pa so premajhne proizvodne zmogljivosti,” je povedal premier Janez Janša.

Rešitev za to težavo je povečanje proizvodnih zmogljivosti, in tako Evropa kot druge države delajo za to, je dodal predsednik vlade. Nadaljeval je, da se postavlja tudi vprašanje za patente za cepiva mRNA, torej za patente za tehnološki preboj.

“Če bi vse te patente odprli, potem verjetno v Afriki ni nobene države, ki bi takšna cepiva lahko naredila, bi pa to lahko naredila Kitajska, ki pa že ima svoja cepiva. Težava tu pa je vendarle bolj kompleksna,” je dejal premier.

Namen začetka razprave o patentih cepiv – to je, da se zagotovi dovolj cepiv za vse – je pozdravljen in je pravi, saj bi svet potreboval 11 milijard doz cepiva, da bi epidemijo povsod zaustavili. Dokler je ne bomo, grozi pojav novih različic, in ko gre za nove različice, je vprašanje učinkovitosti cepiv vedno aktualno, vendar pa so države znotraj EU, ki so bile najprej čisto za popolno liberalizacijo, in so države, ki so bile proti. Po dolgi razpravi pa se nakazuje srednja pot in ta bo tudi zmagala, je prepričan predsednik vlade.

“Nobena država v Evropi še ni dosegla zadostne precepljenosti za zaustavitev epidemije, a nihče ni pozabil solidarnosti. Slovenija je pred časom med prvimi ponudila nekaj tisoč doz cepiva Bosni in Hercegovini in uresničitev te geste zdaj poteka, pogovarjamo pa se tudi o tem, kako bi še posebej z večjimi količinami cepiv pomagali državam v naši soseščini, in to ne samo na zahodnem Balkanu v drugi polovici leta, ko bomo dosegli zadostno precepljenost, oni pa še ne. Če bo dostava cepiv takšna, kot jo je predstavila Evropska komisija, potem bo to mogoče in bo Slovenija sodelovala. Države, ki zdaj ponujajo cepiva, ponujajo cepiva iz zadnjih dveh kvartalov tega leta. Slovenija bo torej sodelovala, a najprej moramo mi doseči precepljenosti, ki nam omogoča vrnitev v normalno življenje,” je na vprašanje glede solidarnosti z drugimi državami pri dobavi cepiv odvrnil premier Janez Janša.

Na vprašanje o razpravi glede odnosov med EU in Rusijo in ali je Češka izrazila kakšna pričakovanja glede zaostritve ukrepov v odnosu do Rusije, je predsednik vlade dejal, da jih je češki predsednik vlade obvestil o odkritjih v povezavi s terorističnim napadom v skladišču orožja pred sedmimi leti, “in vsi smo izrazili solidarnost”. “Ni pa to bila tema dnevnega reda. Bo pa Rusija tema izrednega zasedanja 25. maja,” je še povedal predsednik vlade.

“Mislim, da se bo vse skupaj izteklo v poskus oblikovanja enotnega mehanizma EU za podobne primere – torej če bo prišlo še do česa podobnega, da ne bo treba vsake države posebej koordinirati, ampak da bo neki mehanizem skupnega odziva,” je menil premier Janez Janša.

Na vprašanje, ali je bilo na srečanju kaj razprave o tem, kako pospešiti oskrbo držav tretjega sveta s cepivi, je premier Janez Janša dejal, da ima nevarnost epidemije več faz.

“Prva faza je faza, ko je virus v Evropi, druga faza je nevarnost uvoza virusa, ko ga mi iztrebimo, oboje je pomembno in vsak korak je treba narediti posebej,” je povedal premier.

Ponovno je poudaril, da je ključna težava dobave cepiv v proizvodnih zmogljivostih in surovinah.

“Nekatere surovine, ki so potrebne za proizvodnjo cepiv, so dokaj omejene, večina proizvodnje je v bioreaktorjih v ZDA,” je povedal predsednik vlade.

Če bodo ZDA liberalizirale dostavo najbolj kritičnih surovin za večino cepiv iz svojih bioreaktorjev, bo to zelo dobro znamenje.

“Ko gre za cepiva za boj proti epidemiji, pa bi morale tiste države, ki imajo proizvodne zmogljivosti, in tiste, ki jih lahko vzpostavijo, narediti vse, da te proizvodne zmogljivosti proizvajajo toliko časa, dokler celoten planet nima dovolj cepiv za zaustavljanje virusa,” je povedal premier Janez Janša.

Na vprašanje o konferenci o prihodnosti Evrope in kakšni predlogi so pričakovani v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, je predsednik vlade dejal, da že nekaj mesecev potekajo intenzivni pogovori na to temo.

“Tudi v zadnjih treh dneh so potekali pogovori s predsedniki vlad drugih držav in iz vseh teh pogovorov je mogoče razbrati nekatere korake, ki jih je mogoče narediti za doseganje soglasja o tem, kaj je treba storiti v prihodnje, in se bo za to tudi delalo. Je pa že vnaprej jasno, da pomembnih sprememb pogodbe, kar se tiče načina odločanja ali samih sprememb preambule, temeljev Lizbonske pogodbe v tem času ni mogoče realno pričakovati,” je povedal premier.

Slovenija bo v naslednji polovici leta razpravo odprla za vse ideje, ki se pojavljajo, in to ne bo omejeno le na neke forume, Svet in Evropski parlament, ampak se bomo v drugi polovici leta trudili, da vsak, ki ima idejo o prihodnosti Evrope, pride do glasu, da se ne bo izključevalo, da se bodo upoštevale tudi manjše države. Prav z namenom odpiranja te razprave bomo razširili tradicionalno srečanje – Blejski strateški forum, ki bo verjetno letos doživel eno največjih udeležb, je še povedal premier Janez Janša.

Na vprašanje o tem, ali je v Portu sprejeta izjava o socialni politiki dovolj ambiciozna, pa je premier Janez Janša povedal, da je izjava ambiciozna, da pa je bistvena dodana vrednost vseh razprav zavedanje o tem, kako lahko Evropa ohrani dosedanjo veliko blaginjo in evropski socialni model ter ga razvija naprej.

“To je odvisno od mnogih stvari, a dveh bistvenih sestavin ne smemo pozabiti. Prva je sposobnost Evrope in držav članic EU, da spremenijo svoje šolske sisteme tako, da vseživljenjsko učenje ne bo neki dodatek,” je povedal premier

Zdaj se šolamo tako, da gremo po šolanju v delovni proces in šolanje končamo. Tega prehoda bo vse manj, vseživljenjsko učenje bo drastično spremenilo marsikaj v našem življenju in navadah v prihodnosti. Nekaj, kar smo spremljali kot stranski učinek epidemije – učenje na daljavo, delo na daljavo – bo postalo del normalnosti in del procesa, je povedal predsednik vlade.

Po njegovem mnenju te zavesti še ni dovolj, vendar bodo tiste države, ki bodo pravočasno sposobne uvesti nov šolski sistem, ki bo temeljil na vseživljenjskem učenju, v tekmi s časom bolj sposobne, in to brez večje socialne cene, tako digitalnega kot zelenega prehoda.

“Drugi takšen temelj je socialni dialog, brez mešanja vlog, kjer je jasno, kaj so interesi delodajalcev in delojemalcev, in kjer vsaka stran zagovarja svoje interese, jih pa tam, kjer prihaja do nasprotij, v socialnem dialogu usklajuje. Tudi to je ena osrednjih sestavin evropskega modela in načina življenja, je pa tukaj veliko izzivov in iz razprav, ki se bodo še nadaljevale, mora iziti jasno spoznanje, da ne sme prihajati do mešanja vlog ter da mora priti do racionalnega socialnega dialoga,” je sklenil predsednik vlade Janez Janša.

Preberite še:

MR