Minister Gantar: tretji val bo še težji, razdalja in maska sta ključna ukrepa

Bliža se sproščanje ukrepov! Foto: Pixabay

Tretji val se bo pričel januarja

 

Še zdaleč nismo iz nevarnosti epidemije, saj visoko število zasedenih bolniških postelj to ponazarja, je opozoril minister za zdravje Tomaž Gantar. Več organov in institucij, kot so Komisija EU, WHO, ECDC in druge države spodbuja, naj za praznike uvedejo številne ukrepe in povečajo previdnost glede epidemije.

Martinovanje v novembru je bil primer, kako se posamezniki niso držali priporočil, saj so številke novih pozitivnih primerov v vinorodnih krajih v dveh tednih po zasebnih druženjih poskočile. Ozko grlo ostajajo intenzivne postelje. Ukrepov za praznike še ni možno napovedat, verjetno pa bodo od 24. decembra naprej trgovine spet zaprte, v dneh do 4. januarja se bo življenje verjetno res zelo omejilo. Tretji val epidemije naj bi se začel januarja in naj bi bil hujši, kot to velja za sedanji val.

Ukrepi na delovnih mestih so bistveni, najbolj kritični trenutki so malice, garderobe, prihodi in odhodi na in z dela. Distanca in nošnja maske sta bistvena ukrepa, saj se največ virusa nahaja v nosno ustni votlini in se izloča z govorom in kašljanjem, žal je izločanje najbolj intenzivno preden zbolimo.

Epidemiološka stroka je v zadnjih dneh pripravila nove smernice, po katerih maske v zunanjih prostorih niso več obvezne v vseh primerih, ampak le takrat, ko ne moremo vzdrževati razdalje 2 metrov. Ukrep podpira tudi prvi epidemiolog v državi, dr. Fafangel.

Ukrepi niso učinkoviti, nekaj je treba spremenit

Sedanji svetovalni skupini se zahvaljuje za opravljeno delo. A ukrepi ne učinkujejo, nekaj je treba spremeniti, še posebej, ker se nam bliža 3. val. Vanjo želi v večji meri vključiti epidemiologe, psihologe, tudi strokovnjake za komuniciranje.

Zakaj je toliko umrlih v Sloveniji?

Zakaj Slovenija beleži tako število smrti je težko enoznačno odgovoriti. Slovenija ima najstarejšo populacijo v Evropi, največ smrti je med stanovalci v DSO-jih. Domovi so prenatrpani, objekti so stari in niso primerni za izvajanje institucionalnega varstva. Osebja je premalo, strokovnost se je v zadnjih letih zniževala. Tudi način evidentiranja smrti se med državami razlikuje. Smrti bi lahko ločevali ali posameznik umre zaradi covida, ali pa umre zaradi drugih bolezni in je potem okužba s covidom imela bistveni vpliv, da so se druge bolezni toliko poslabšale, da je bolnik umrl. Slovenija beleži umrle iz obeh razlogov v isto kategorijo umrlih zaradi covida. Kar sta obe pristojni ministrstvi lahko poleti pripravili glede obvladovanja razmer v domovih sta, in tega ni bilo malo.

100% nadomestilo za bolniško zaradi COVID-19

Po Gantarjevem mnenju bi 100-odsotno nadomestilo odsotnosti iz razloga covida morali imeti vsi zaposleni, ki se neposredno ali posredno soočajo z obvladovanjem virusa. Dokazovanje, kje je kdo postal pozitiven, je težavno. S tem bi zaposlene stimulirali, da se res samoizolirajo in izločijo iz delovnega procesa. Tako rešitev bo minister skušal zagotoviti tudi v končnem predlogu sedmega protikorona paketa PKP7, ki ga bo vlada poslala v državni zbor.