Vedno večja gospodarska rast in izboljšan življenjski standard je povezan z večjo gospodarsko aktivnostjo in proizvodnjo, ta pa naraščajočo porabo virov in energije. Da bi omogočila nenehno izboljševanje življenjskega standarda in kakovosti življenja, ne da bi žrtvovala osnovo naravnih virov, si EU prizadeva postati odgovorna do naravnih virov z uvedbo zelenega, krožnega o in konkurenčnega nizkoogljičnega gospodarstva.
Svetovno prebivalstvo narašča in s tem tudi povpraševanje po surovinah. Vendar je dobava ključnih surovin omejena. Končne zaloge pomenijo tudi, da so nekatere države EU glede surovin odvisne od drugih držav. Poleg tega ima pridobivanje in uporaba surovin velik vpliv na okolje. Povečuje tudi porabo energije in emisije CO2. Pametnejša uporaba surovin pa lahko zmanjša emisije CO2.
Poudarek se je zato preusmeril v izboljšanje učinkovitosti rabe virov in energije s prestrukturiranjem gospodarstev v smeri proizvodnje več iz istih virov in energije. To je še posebej pomembno zaradi naraščajočega prebivalstva in naraščajočega bogastva na prebivalca, kar lahko povzroči večjo splošno porabo virov.
Dejstvo je, da je količina virov na planetu omejena. Ekonomski model, ki je v največji meri uporabljen v razvitem svetu je nevzdržen, saj porabimo veliko več virov kot jih imamo na voljo. Krožno gospodarstvo je koncept, ki temelji na iskanju rešitev za sonaravno trajnostno preživetje človeštva v prihodnosti in zagovarja »zmanjšaj, ponovno uporabi in recikliraj«. Koncept krožnega gospodarstva omogoča minimiziranje potrebe po novih virih, s tem pa pripomore k zmanjšanju pritiska na okolje. Bistvo koncepta krožnega gospodarstva je, da so vse surovine in procesi načrtovani tako, da odpadkov ni.
V praksi to pomeni zmanjšanje odpadkov na minimum. Do leta 2025 bo morala EU kot celota reciklirati 55 odstotkov svojih gospodinjskih odpadkov, do leta 2030 ta delež povečati na 60 odstotkov. Cilj je tudi zmanjševanje deleža gospodinjskih odpadkov, ki končajo na odlagališčih na 10 odstotkov do leta 2035. Države EU reciklirajo ali kompostirajo 47 odstotkov vseh gospodinjskih odpadkov. Slovenija je med tistimi državami, ki so v obdobju 2005-2016 znatno zmanjšale delež odpadkov na odlagališčih
Ko se izdelku izteče življenjska doba, se njegovi materiali ohranijo v okviru ekonomičnosti, kadar koli je to mogoče. Te lahko znova in znova produktivno uporabljamo ter tako ustvarjamo dodatno vrednost.
Ukrepi, kot so preprečevanje nastajanja odpadkov, okoljsko primerno oblikovanje in ponovno uporabo, bi lahko podjetjem EU prihranili denar, hkrati pa zmanjšali skupne letne emisije toplogrednih plinov. Trenutno proizvodnja materialov, ki jih uporabljamo vsak dan, predstavlja 45% emisij CO2.
Premik k bolj krožnemu gospodarstvu bi lahko prinesel koristi, kot so zmanjšanje okoljskega pritiska, izboljšanje zanesljivosti oskrbe s surovinami, povečanje konkurenčnosti, spodbujanje inovacij, pospeševanje gospodarske rasti (dodatnih 0,5% bruto domačega proizvoda), ustvarjanje delovnih mest ( 700.000 delovnih mest samo v EU do leta 2030).
Krožno gospodarstvo je trenutno eden najpogosteje obravnavanih izrazov med okoljskimi ekonomskimi znanstveniki in je v središču večih strategij Evropske unije. Njen osrednji element je “obnovitvena uporaba” virov. Surovine ne smejo biti zavrženi odpadki. V zadnjih letih krožno gospodarstvo pridobiva vse več pozornosti najprej zaradi nujnosti po učinkoviti rabi energije in kasneje vseh virov. Krožno gospodarstvo predstavlja potencial za ustvarjanje delovnih mest in je pomembno za zagotavljanje trajnosti v širšem smislu.
Uporaba koncepta krožnega gospodarstva spodbuja varstvo okolja in družbeno blaginjo, hkrati pa omogoča gospodarsko rast v skladu s trajnostnim razvojem. Je model proizvodnje in potrošnje, ki vključuje izmenjavo, najem, ponovno uporabo, popravilo, prenovo in čim dlje recikliranje obstoječih materialov in izdelkov.
