V času vladavine Roberta Goloba se Slovenija sooča z nizom korupcijskih afer, ki kličejo po odgovornosti na najvišjih ravneh oblasti. Od obtožb o preplačilih in spornih poslovnih praksah do korupcije v zdravstvu, vlada Roberta Goloba ni uspela zagotoviti transparentnosti in integritete v svojem delovanju.
Med najbolj odmevnimi aferami je nakup sodne stavbe na Litijski v Ljubljani, kjer je prišlo do večmilijonskega preplačila, ter nakup 13 tisoč prenosnih računalnikov, ki jih je vodilo Ministrstvo za digitalno preobrazbo pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh. Prav tako je pod drobnogledom lastništvo Roberta Goloba v podjetju Star Solar, ki sodeluje z državno družbo Borzen, kar vzbuja sume korupcije.
Poleg tega so se pojavila vprašanja glede Golobovega skritega lastništva in domnevnih finančnih malverzacijah z romunskim računom. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je edina, ki je javno prevzela objektivno odgovornost za težave v svojem resorju, a brez resničnih posledic.
Kljub obsežnim obtožbam in sumom korupcije, odgovornost na najvišjih ravneh ostaja neizpolnjena. Razprave v parlamentu in pozivi k preiskavam se nadaljujejo, a konkretne akcije in odgovornost za razkrinkane afere še vedno izostajajo.
Spodaj navajamo seznam najodmevnejših afer Vlade Roberta Goloba:
- Afera s sodno stavbo na Litijski v Ljubljani: Ta afera se nanaša na večmilijonsko preplačilo pri nakupu sodne stavbe, ki je poleg tega v katastrofalnem stanju. Razkriva vprašanja glede transparentnosti in učinkovitosti vladnih investicij ter nakazuje na možno finančno malomarnost ali korupcijo pri upravljanju z javnimi sredstvi.
- Nakup 13 tisoč prenosnih računalnikov: Ministrstvo za digitalno preobrazbo pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh je bilo odgovorno za sporno nabavo 13 tisoč prenosnih računalnikov. Afera izpostavlja potencialno zapravljanje javnega denarja in pomanjkanje nadzora pri vladnih nakupih.
- Lastništvo Roberta Goloba v podjetju Star Solar: Ta afera osvetljuje morebitni konflikt interesov, saj podjetje Star Solar, v lasti Roberta Goloba, prejema sredstva od državne družbe Borzen. Situacija vzbuja sume o nepotizmu in samopostrežnem ravnanju z javnimi sredstvi.
- Golobova afera Star Solar: Razkriva skrito lastništvo in vprašljivo poslovanje z državo, pri čemer Golobova žena Jana Nemec Golob nastopa kot slamnati lastnik. Ta primer dodatno poudarja skrbi glede transparentnosti in pravičnosti v poslovanju z javnim sektorjem.
- Projekt “notar na daljavo”: Vreden več kot 1,5 milijona evrov, ta projekt je bil razveljavljen s strani državne revizijske komisije zaradi vprašljivega vodenja in izbora nekompetentnega podjetja. Afera nakazuje na potencialno korupcijo in nepotizem znotraj ministrstva.
- Golobov romunski račun: Ta afera se osredotoča na sumljive finančne transakcije in dvige gotovine v vrednosti 1,2 milijona evrov, kar vzbuja vprašanja o morebitnih nezakonitih finančnih dejavnostih.
- Korupcijska afera SD: Ta primer izpostavlja inovativno, a sporno metodo financiranja politične stranke SD, ki preko oddaje poslovnih prostorov lastnemu inštitutu obide zakonodajo o financiranju političnih strank.
- Nakazilo Vesni Vuković: Sporno nakazilo generalni sekretarki Svobode s strani Goloba brez pojasnjenih okoliščin nakazuje na možno nepravilno uporabo javnih sredstev ali korupcijo.
- Korupcija v zdravstvu: Opustitev urada za referenčne cene in nadaljevanje korupcijskih praks v zdravstvu nakazujejo na nezainteresiranost vlade za zmanjševanje stroškov in izboljšanje učinkovitosti v sektorju.
- Sporna povišica Žige Debeljaka: Izjemno visoka plača, dodeljena Žigi Debeljaku za vodenje Slovenskega državnega holdinga, izpostavlja vprašanja o merilih za določanje plač v javnih podjetjih in morebitno prekomerno nagrajevanje.
- Zakonodaja v korist Tine Seršen: Državna sekretarka Tina Seršen je sodelovala pri pripravi zakonodaje, ki omogoča ekskluzivno pravico pri postavitvi balkonskih solarnih panelov za podjetje njenega svaka, kar kaže na nepotizem in zlorabo položaja.
- Sporno nakazilo Svetlani Makarovič: Kulturna ministrica Asta Vrečko je odobrila sporno nakazilo nagrade, ki jo je Svetlana Makarovič pred desetletji odklonila, kar odpira vprašanja o upravljanju s kulturnimi sredstvi.
- Finančno potratno potovanje Sanje Ajanović Hovnik: Ta primer poudarja neupravičeno visoke stroške, ki so nastali zaradi potovanja v New York, in s tem povezano potratnost in neodgovorno ravnanje z javnimi sredstvi.
- Nezakonite provizije Franc Propsa: Kot upravnik Glavarjeve rezidence je Props pobiral nezakonite provizije, kar predstavlja zlorabo položaja in neetično ravnanje.
- Luksuzno električno vozilo Bojana Kumra: Nakup dragega vozila za ministra nakazuje na neprimerne izdatke in potencialno zapravljanje javnih sredstev.
- Povišica za gradbene barone in prenova železniške postaje Nova Gorica: Ta afera izpostavlja prekomerno povišico, dodeljeno gradbenim baronom, in izjemno drago prenovo, kar kaže na neekonomično upravljanje z javnimi projekti.
- MR
