V luči prihajajočega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah se v javnosti pojavljajo številna vprašanja in polemike. Referendumsko vprašanje, ki ga je koalicija pod vodstvom Svobode izsilila skupaj z evropskimi volitvami 9. junija, se glasi: »Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca?«
Čeprav že volimo poslance v evropski parlament s preferenčnim glasom, in se ta metoda uporablja tudi na lokalnih volitvah, Svoboda in Levica menita, da bi imeli volivci večjo moč odločanja tudi pri volitvah v državni zbor. Vendar pa referendumsko vprašanje ostaja zelo splošno, saj način uveljavitve preferenčnega glasu ni natančno opredeljen. Ta nejasnost je bila deležna ostre kritike obeh opozicijskih strank, SDS in NSi, čeprav slednja uvedbo preferenčnega glasu pogojno podpira.
Socialni demokrati so bili prav tako zadržani glede odločitve koalicije za tovrsten referendum. Poznavalci ocenjujejo, da bi Državni zbor lahko udejanjil različico sistema, ki že velja za volitve v evropski parlament. Tam se poslanski stolčki delijo po d’Hondtovem sistemu, strankarski kandidati pa se izberejo glede na relativni preferenčni glas, ki se upošteva le, če so izpolnjeni določeni pogoji. V NSi opozarjajo, da je za takšne spremembe potrebna ustavna večina in trdijo, da je referendum le »mobilizacija« levih volivcev za evropske volitve. V SDS pa poudarjajo, da je ljudstvo leta 1996 že izrazilo željo po večinskem volilnem sistemu in da bi spremembe znotraj obstoječega proporcionalnega sistema zmanjšale moč ruralnega volilnega telesa.
V tokratni oddaji Vroča tema sta se o posvetovalnem referendumu soočila poslanec SDS Andrej Kosi in poslanec NSi Jožef Horvat. Kosi je opozoril na nevarnost zmanjšanja vpliva podeželskih volivcev, ki bi ga uvedba preferenčnega glasu prinesla.
»Slovenija je že leta 1996 jasno povedala, da želi večinski volilni sistem,« je poudaril Kosi in dodal, da trenutni predlogi prinašajo le kozmetične spremembe, ki ne bodo bistveno izboljšale demokratičnosti volitev, temveč bodo le razpršile moč volivcev. Horvat je izrazil pogojno podporo uvedbi preferenčnega glasu, vendar je opozoril na potrebo po ustavni večini za takšne spremembe in na to, da referendum ne sme biti zlorabljen za politično mobilizacijo.
Razprava se bo v prihodnjih tednih zagotovo še poglobila, saj se bliža datum referenduma, ki bi lahko bistveno spremenil način volitev poslancev v državni zbor.
MR
