Odločitev vlade, da podari dan solidarnosti in podaljša praznike, je bila sprejeta z mešanimi občutki. Nekateri so ukrep videli kot priložnost za sodelovanje v prostovoljstvu in pomoč prizadetim, drugi pa kot nepremišljeno sledenje trendom družabnih omrežij.
Nekaj je nedvomno jasno: večina ljudi ne bo preživela podaljšanega vikenda pomagajoč prizadetim, četudi bi radi. Odlog dela je zelo občutljiv ukrep, ki lahko vpliva na delovanje gospodarstva, še posebej v državah z manjšim prebivalstvom, kot je Slovenija. Za podjetja in njihove delodajalce to pomeni izpad dohodka in dodatne stroške. Izjava Borisa Repiča, direktorja regijske obrtno-podjetniške zbornice, le še potrjuje, da je skrb za gospodarske posledice resnična.
Medtem ko je namen ukrepa plemenit, je vprašanje, ali je to najučinkovitejši način za pomoč prizadetim. Pravi ukrepi solidarnosti niso nujno tisti, ki se slišijo najbolj dobro ali so najbolj priljubljeni na družabnih omrežjih. Učinkovitejši bi bil morda poseben sklad ali kampanja za zbiranje sredstev, skupaj z organiziranimi skupinami prostovoljcev, ki bi dejansko odpravljale posledice ujme.
Ne smemo tudi zanemariti potenciala turističnega sektorja, ki ga ta odločitev podpira. Dolg vikend gotovo pripomore k zasedenosti turističnih destinacij in lokalnemu gospodarstvu. Vendar je to, kot pravijo nekateri, le stranski učinek, ne pa glavni namen dneva solidarnosti.
V prihodnje bi bilo modro, da vlada pred sprejetjem takšnih odločitev natančno pretehta vse posledice, posluša mnenje strokovnjakov in gospodarstvenikov ter se bolj osredotoči na konkretne ukrepe za pomoč prizadetim, ne pa na popularnost in kratkoročne učinke.
MR
