Na včerajšnjem sestanku na ministrstvu za izobraževanje se še niso dokončno odločili glede morebitne vrnitve v šole vseh osnovnošolcev in dijakov. To naj bi vlada predvidoma sprejela v četrtek.
V ponedeljek so se v šole vrnili devetošolci in se pridružili učencem prvega triletja ter dijakom zaključnega letnika srednjih šol, ki so s poukom začeli 18. maja. Včeraj pa so predstavniki ministrstva za izobraževanje, ravnateljev, NIJZ in drugi predstavniki stroke razpravljali o tem, kdaj, če sploh, naj se v tem šolskem letu v šolske klopi vrnejo osnovnošolci od 4. do 8. razreda ter dijaki preostalih letnikov. Ti se za zdaj še naprej šolajo na daljavo.
Duševno zdravje otrok
Na včerajšnji tiskovni konferenci pa je sodeloval tudi psiholog Kristijan Musek Lešnik iz komisije za otroke s posebnimi potrebami Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
V svoji izjavi se je navezal predvsem na duševno zdravje otrok, ki so morali dva in pol meseca preživeti v karanteni, doma, in od doma opravljati šolske obveznosti. Nekateri otroci so se že vrnili v šolske klopi, nekateri pa se bodo kmalu.
Kako je na otroke vplivala karantena?
“Slovenskim otrokom se je zgodila velika sprememba navad, rutine in življenjskega sloga, a bodo obdobje epidemije prestali brez kakršnih koli trajnih psiholoških posledic. Ostal jim bo spomin na te čase, ki bo za nekatere bolj grenak, za tiste, ki so ostali brez valete, brez maturantskega plesa ali nekaterih drugih pomembnih dogodkov.” (Kristijan Musek Lešnik)
Dodal je, da bi morali opozarjati tudi na nekatere pozitivne posledice tega obdobja za naše otroke: razvijali so zmožnost prilagajanja, se spoprijemali s frustracijami in obvladovanjem okolja, razvijali kompetentnost, ustvarjalnost in vztrajnost pri spoprijemanju z manj ugodnimi okoliščinami.
Kaj je pomembno pri vračanju otrok v šole?
V zvezi z vračanjem otrok v šolo po njegovem mnenju ostaja ključno predvsem vprašanje, kako čim prej zagotoviti vračanje ter pri tem ravnovesje med obvladovanjem zdravstvenega in psihosocialnega tveganja pri otrocih. Ob vračanju v šole bo treba zmanjšati nastale razlike med šolarji, nujna bo tudi psihološka preventiva, in sicer krepitev tistih življenjskih veščin, ki bodo otrokom pomagale uspešno prebroditi frustracije in krize, je dodal predsednik Komisije za otroke s posebnimi potrebami Kristijan Musek Lešnik in poudaril tudi vprašanja v zvezi s podporo učiteljem, kakšne stiske so doživljali oni, kako so bili pripravljeni na poučevanje na daljavo ter kakšno podporo in veščine bodo na tem področju potrebovali v prihodnje.
V Sloveniji je dobro poskrbljeno za otroke
Omenil je, da mednarodna organizacija Save the children že več let oblikuje lestvico držav, v katerih je za otroke res dobro poskrbljeno. Slovenija je bila leta 2017 prvič navedena na prvem mestu, leta 2019 pa se je po kakovosti razmer bivanja za otroke uvrstila na drugo mestu, le za Singapurjem. Izrazil je mnenje, da ni nobenega razloga, da bi bilo za naše otroke v prihodnje slabše poskrbljeno, saj šolski sistem v Sloveniji zagotavlja in bo zagotavljal visoko kakovost njihovega življenja. Organizacija Save the Children je opravila tudi raziskavo na 6000 otrocih in starših v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, Nemčiji, Finski in Španiji. Rezultati so pokazali, da četrtina otrok v času epidemije občuti tesnobo, 65 odstotkov jih doživlja občutke dolgčasa in osamljenosti, 55 odstotkov finskih otrok je poudarjalo izčrpanost, 33 odstotkov nemških otrok pa zaskrbljenost glede zaključka šolskega leta.
Preberite še:
Starši, učenci in dijaki! Nekateri v šole, nekateri doma! |
Želite biti redno obveščeni o novostih v vaši občini? Všečkajte FB stran: |
MR
