Janša o jedrni Evropi

Predsednik vlade Janez Janša se je v petek udeležil 24. posveta slovenske diplomacije, ki je potekal na Brdu pri Kranju, in nagovoril zbrane diplomate.

Janša se je slovenskim diplomatom zahvalil za učinkovito sodelovanje v času epidemije z izmenjavo izkušenj in dobrih praks v posameznih državah. Medsebojna pomoč in izmenjava znanja je v času epidemije predstavljala najvišji nacionalni interes.

Jedrna Evropa?!

Premier Janez Janša je diplomate opozoril tudi na umetno ustvarjeno dilemo ali “sago o jedrni Evropi”.

“Ko smo se na referendumu odločali o vstopu v EU, nismo glasovali za EU, kjer bodo prvo- in drugorazredne države, temveč smo verjeli v enakopravnost in da bodo veljala ista merila za vse, ko gre za procese odločanja. V Evropsko unijo smo vstopili z zavedanjem, da vstopamo v okolje, ki je civilizirano, ki je vrh zahodne civilizacije, kjer ne bomo enakovredni po številu prebivalcev in po BDP-ju ali po ekonomski ali vojaški moči, bomo pa enakopravni po temeljnih pravicah in po temu, da bodo ista merila veljala enako za vse, ko gre za procese odločanja in za vse ostalo,”  je dejal premier.

Navedel je, da v Lizbonski pogodbi ni prvo in drugorazrednih članic in v njej tudi ni pojma jedrna Evropa. Problem pri pojmu jedrne Evrope ni v tem, kaj naj bi ta jedrna Evropa bila, ampak v psihološkem vidiku. Kdor uporablja paradigmo jedrne Evrope priznava, da sam ni del le-te oziroma, da ni še tam, kar se od zunaj dojema povsem drugače. Od zunaj te razprave o jedrni Evropi izgledajo kot da ima država kompleks manjvrednosti, kot da se želi pridruževati taboru, ki ga drugi niti ne vidijo in pobirati drobtine iz te mize.

“Mi se v Evropski uniji ne počutimo manjvredne, niti drugorazredne, niti nismo v situaciji, ko bi se morali vnaprej za kogarkoli opredeljevati,” je povedal premier Janez Janša.

Evropska unija je povezava kompromisov, sklepajo se takšni in drugačni dogovori, pri sprejemanju odločitev so zavezništva zelo različna. Odpovedovati se vnaprej tej fleksibilnosti in prednosti je po njegovem mnenju nesmiselno in v neskladju s tem, kar smo izglasovali na referendumu o vstopu v Evropsko unijo in v neskladju z duhom Lizbonske pogodbe.

Slovenija je sicer v nasprotju z dotedanjo politiko podprla idejo o uvedbi t. i. evroobveznic za financiranje okrevanja evropskega gospodarstva po pandemiji covida-19.  To smo podprli, ker je prišla situacija, drugačna od vsega prej. V državah kot sta Italija in Španija, ki sta bili v pandemiji najhuje prizadeti, se ta podpora ni pozabila in se to pomni. Ko smo mi zaščitno opremo iskali po celem svetu in smo jo najprej dobili od Čehov, tudi mi tega ne bomo pozabili in bomo to pomnili, je poudaril predsednik vlade in opozoril, da je vsak kompleks manjvrednosti znotraj EU nezaželen.

“Imamo tako kot vsaka država članica o posameznih vprašanjih različne interese in stališča, in smo se o njih pripravljeni pogajati, ampak nikoli iz vidika manjvrednosti. Slovenija v teh odnosih znotraj EU ne bo tretirala ostalih držav članic za prvo in drugorazredne, za nas so vsi dobrodošli in enaki partnerji. Kjer bomo imeli možnost pomagati pri reševanju in blažitvi konfliktov, bomo to delali,” je poudaril premier Janez Janša.

Kot je še izpostavil, je v strateškem interesu Slovenije, da se EU ohrani, da se stabilizira na temelju Lizbonske pogodbe, da se zaokroži schengenski prostor in evroprostor, da se nadaljuje širitev in da bo Evropa dokončno cela in svobodna, kar je strateški interes od ustanovnih očetov EU dalje.

“Interes Slovenije je, da napredujemo in da stabiliziramo regijo jugovzhodno od nas. Slovenija je del EU, del zveze Nato in če smo del neke skupnosti, potem smo tej skupnosti lojalni. S to skupnostjo sprejemamo odločitve, dobrobiti in tveganja te skupnosti,” je zaključil premier Janez Janša.

MR