V luči nedavno objavljenega poročila Evropskega računskega sodišča, ki kaže na alarmantno povečanje deleža javnih razpisov z le enim ponudnikom v EU – s skokom s 23,5% na 41,8% med letoma 2011 in 2021 – se poraja vprašanje, ali slovenska vlada resno obravnava problematiko konkurenčnosti in transparentnosti javnih naročil.
Kritično se zdi, da je Slovenija postala rekorderka v tem neprijetnem trendu, kar nakazuje na pomanjkljivo ukrepanje ali celo ignoranco s strani Ministrstva za javno upravo. Odsotnost konkurence v javnih razpisih ne samo krni potencial za pridobivanje najboljših ponudb, ampak tudi odpira vrata tveganjem, kot so korupcija, nepotizem in goljufije.
Poslanec Franc Breznik je v tej zvezi naslovil pisno poslansko vprašanje na ministra mag. Franca Propsa, izpostavljajoč zaskrbljujoče ugotovitve Evropskega računskega sodišča. Vendar pa ostaja odziv vlade nedorečen in nezadosten. Spremembe in reforme so nujne, a vprašanje je, ali Ministrstvo za javno upravo sploh priznava resnost situacije.
Ob obsegu sredstev, ki se vsako leto porabijo za javna naročila v EU – okoli 2000 milijard evrov – je škandalozno, da še vedno obstajajo tako temeljne pomanjkljivosti v sistemu javnega naročanja. Z zanemarjanjem teh problemov vlada ne samo izgublja priložnost za učinkovitejše in pravičnejše gospodarsko delovanje, temveč tudi zmanjšuje zaupanje javnosti v integriteto njenih institucij.
Nujno je, da se Ministrstvo za javno upravo nemudoma loti reševanja te problematike, preden Slovenija utrpi še večje dolgoročne posledice. Vprašanje ostaja: Ali je vlada pripravljena ukrepati, ali bo še naprej ignorirala opozorilne znake?
MR
