Film: afriški film sploh obstaja?

Vsak sistematičen pregled učbenikov geografije in zgodovine o obravnavi Afrike v našem
šolskem sistemu kaže na zastarele, enostranske, pogosto napačne, stereotipne in rasistične
predstavitve Afrike in njenih prebivalcev. Slika afriškega kontinenta je večinoma negativna, s poudarkom na vojnah, boleznih, lakoti in suši, brez širšega kolonialnega zgodovinskega
konteksta, nujno potrebnega za razumevanje trenutnega stanja. Primanjkuje pozitivnih
opisov kulturnih, družbenih in političnih dosežkov. Afrika in njeni prebivalci pa so
predstavljeni pretirano homogeno in skozi evrocentrično prizmo presojanja razvitosti in
napredka.

 

Tokratno analizo učbenikov, učnih načrtov in katalogov znanj so pod mentorstvom doc. dr.
Sarah Ane Lunaček Brumen, z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske
fakultete Univerze v Ljubljani pripravili študentje in študentke etnologije in kulturne antropologije. Anja Poznič, Karin Robin, Simona Zupanc, Nina Dečko in Eva Malovrh ter Veronika Vižintin, ki je pripravila analizo učnih načrtov.

V zadnjih desetih letih je bilo tako v učnih gradivih kot tudi v učnih načrtih upoštevanih veliko predlogov, vezanih na najbolj sporna pojmovanja in vsebine (na primer govor o rasah). Prav tako so bile v učne načrte in kataloge znanja dodane vsebine, učni cilji in poudarki, ki jih ocenjujemo kot pozitiven premik k bolj poglobljenemu in kritičnemu razumevanju širšega družbenega in zgodovinskega konteksta neevropskih celin (npr. poznavanje kolonializma in neokolonializma).

Kljub temu tako v učnih gradivih kot tudi načrtih in smernicah žal tako teme kot način
podajanja snovi ostaja izrazito evrocentričen. Zato smo v Zavodu Global preko okroglih miz
obravnavali najbolj pereče teme kot so rasizem, kolonializem, vprašanje razvoj in
nenazadnje Afriška glasba, ples in film. Aktivnost je potekala v sklopu projekta »Za odprto,
pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022«, ki ga
sofinancirajo Evropska unija, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zunanje zadeve,
izvaja pa  Platforma SLOGA v sodelovanju s slovenskimi NVO. Namen je, da približamo te
'težke' teme širši javnosti, saj smo vsi del enega samega globalne vasi.