Visoke cene energije ostajajo ena ključnih ovir za evropsko industrijo, je po drugem dnevu zasedanja Evropskega sveta v Bruslju poudaril premier Janez Janša. Ob razpravi o konkurenčnosti je izpostavil tudi pričakovanje resnejšega pregleda politike emisijskih kuponov CO₂. Voditelji so obravnavali še širitev unije, pomoč Ukrajini, migracije in evropski proračun za obdobje 2028–2034.
Janša je ocenil, da je bilo zasedanje vsebinsko širše od običajnega, saj je poglobljena strateška razprava zajela več velikih vprašanj. Pri energiji je opisal precejšnje soglasje o potrebi po ukrepanju, vendar tudi težave pri priznavanju preteklih političnih napak.
Konkurenčnost je povezana s stroški energije
Po premierjevi oceni se najpozneje v letu dni obeta resen pregled evropske politike trgovanja z emisijskimi kuponi. Takšna napoved je njegovo pričakovanje o nadaljnjem razvoju razprave, ne že sprejet evropski sklep z določeno novo ceno energije.
Poudaril je, da mora energetski prehod slediti dejanskim možnostim zagotavljanja novih virov. Pred opuščanjem obstoječih je po njegovem prepričanju treba zagotoviti nadomestne. Posebej je izpostavil jedrsko energijo in ocenil, da je bila v evropskih politikah v preteklosti premalo upoštevana.
Kot ponazoritev je navedel primerjavo cen elektrike med Kitajsko, ZDA in Evropo. Ker v nastopu ni podrobneje opredelil vrste odjemalca, tarif in primerjalnega obdobja, teh navedb ni mogoče razumeti kot neposredne primerjave računov posameznih slovenskih gospodinjstev. Njegov osrednji argument je bil, da visoki stroški zmanjšujejo konkurenčnost proizvodnje.
Slovenija podpira članstvo Črne gore
Širitev Evropske unije je Janša označil za strateški odziv na geopolitične izzive. Slovenija podpira članstvo Črne gore, ki je med kandidatkami v pristopnem procesu najdlje. Izrazil je pričakovanje, da bi bilo mogoče rešiti tudi odprta vprašanja s Hrvaško.
Voditelji so obravnavali še evropsko perspektivo Albanije, Moldavije, Severne Makedonije in drugih držav Zahodnega Balkana. Premier je poudaril, da lahko Slovenija pri približevanju držav uniji sodeluje tudi s svojimi pristopnimi izkušnjami.
Ukrajino čaka zahtevna zima
Pomemben del zasedanja je potekal ob razpravi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Janša je razmere ocenil kot izjemno resne ter zagovarjal nadaljnjo krepitev ukrajinskega položaja in omejevanje ruskih sposobnosti za nadaljevanje vojne.
Pri približno desetih milijardah evrov dodatne finančne pomoči je izrazil prepričanje, da bo denar zagotovljen, čeprav so ostajala odprta izvedbena vprašanja. Tudi tu je razlikovati med političnim pričakovanjem in že zaključenimi postopki financiranja.
Pri migracijah razprava še brez posebnih zaključkov
Premier je opisal vse širše zavedanje držav članic, da dosedanja migracijska politika potrebuje spremembe. Opozoril je na razlike med napredkom na sredozemskih poteh in zahodnobalkansko potjo.
Po njegovih besedah so voditelji izmenjali več konkretnih predlogov, vendar zaradi časovnih omejitev niso sprejeli posebnih zaključkov. Migracije je napovedal kot verjetno pomembno temo decembrskega zasedanja.
Kohezija ostaja slovenska pogajalska prioriteta
Razprava o finančnem okviru 2028–2034 je jasneje pokazala stališča članic, večjega približevanja dogovoru pa še ni bilo. Janša je poudaril enotnost skupine prijateljic kohezije in slovensko podporo zmanjševanju razvojnih razlik.
Za Spodnje Podravje je pomembno predvsem nadaljnje mesto kohezijske politike v evropskem proračunu. Končne nacionalne ovojnice še niso določene, zato iz zasedanja ni mogoče izpeljati že zagotovljenega zneska za Slovenijo ali posamezno regijo. Energetski in proračunski dogovori ostajajo odprti procesi, od katerih bodo odvisni prihodnji ukrepi.
