Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je na spletni strani objavil poslanico ob dnevu družine.
Zapisal je, da Slovencem družina pomeni veliko. Postavljamo jo visoko na lestvici vrednot. V družini se rodimo, razvijamo naše potenciale in se pripravimo na samostojno življenjsko pot. 15. maj mednarodna skupnost že od leta 1993 posveča družini in letošnja tema je posvečena ravno razvoju družin.
Življenjske okoliščine in s tem tudi družinske so se z epidemijo COVID-19 čez noč spremenile in zahtevale veliko prilagajanja ter medsebojno strpnosti in podpore. Številni starši so začasno morali prekiniti svoje delovne obveznosti, številni pa so istočasno usklajevali vzgojo in skrb za predšolske in šoloobvezne otroke ter službene obveznosti.
Kakšne ukrepe so sprejeli za družine?
S sprejetimi ukrepi v obliki solidarnostih prejemkov, univerzalnega temeljena dohodka za samozaposlene in plačilom prispevkov ter nenazadnje z zagotovitvijo drugih oblik pomočim, smo te stiske skušali zmanjšati. V začetku maja je enkratni povišani dodatek za veliko družino prejelo 29.150 velikih družin. Družine s tremi otroki torej 100 evrov višji dodatek, družine s štirimi ali več otroki pa 200 evrov višji dodatek. Solidarnostni dodatek k otroškemu dodatku (30/EUR na otroka) bo do konca junija prejelo več kot 125 tisoč družin (125.643 družin) oziroma več kot 190 tisoč otrok (191.272 otrok). Vse pravice iz javnih sredstev (denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek itd.), ki so iztekle 31. marca 2020, so se avtomatično podaljšale za en mesec.
Omeniti velja, da je Slovenija v svetovnem vrhu držav, ki staršem ob rojstvu otroka nudijo največ. Preživljanje otrok pa je tudi precejšen finančni zalogaj, zato staršem pri njem pomagamo na različne načine.
Kaj je družina?
Družinski zakonik, sprejet v letu 2017, opredeljuje družino kot življenjsko skupnost otroka, mlajšega od 18 let, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo. Statistično je družina skupnost dveh oseb iste generacije (zakoncev, partnerjev) brez otrok ali z otroki ali skupnost enega od staršev z otroki, pri čemer starost otrok ni omejena.
V kakšnih družinah živimo?
Po podatkih iz registrskega popisa prebivalstva je bilo na začetku leta 2018 v Sloveniji 577.544 družin, v katerih je živelo skoraj 1,68 milijona prebivalcev (81 % vseh prebivalcev); 300.000 od teh je bilo zakoncev oz. partnerjev brez otrok, 709.000 staršev z otroki in 668.000 otrok.
Največ prebivalcev je živelo v družini poročenega para z otroki (800.000), druga največja skupina so bili tisti, ki so živeli v enostarševski družini matere z otroki (280.000). Najmlajši starši so bili stari 15 let, najstarejši otroci pa več kot 80 let (vsi otroci, stari 72 ali več let, so živeli samo z enim staršem, od teh pa vsi, razen dveh, z materjo).
V t. i. razširjenih družinskih gospodinjstvih je poleg družinskih članov (teh je bilo skupaj 131.500) prebival vsaj še en sorodnik (teh je bilo skupaj 32.500) ali oseba, ki z nobenim članom družine ni bila v sorodstvu (teh je bilo skupaj 11.600). Gospodinjstva tega tipa sestavljajo najpogosteje zakonski par z otroki in eden od staršev enega od sozakoncev, običajno mati oz. tašča. Teh je bilo štirikrat več kot očetov oz. tastov. Matere oz. tašče in očetje oz. tasti enega od sozakoncev so predstavljali kar 75 % vseh sorodnikov, ki so živeli v takem družinskem gospodinjstvu, pa statistično niso imeli svoje družine. Druga najštevilnejša skupina sorodnikov v takem tipu gospodinjstva so bili (praviloma samski) bratje in sestre zakoncev (9 %); sledili so jim vnuki (6 %). Preostalo so bili drugi sorodniki (stari starš, nečak, stric/teta, zet/snaha, svak …) in ti so ustvarjali zelo pestro sorodstveno sestavo znotraj posameznega gospodinjstva tega tipa; ugotovili smo skoraj 300 različnih kombinacij sorodstvenih razmerij.
Eden od tipov gospodinjstev so tudi t. i. nedružinska gospodinjstva. V takih gospodinjstvih je na začetku leta 2018 živelo 37.000 prebivalcev; več kot polovico od teh so sestavljali samo nesorodniki. Polovico sorodnikov v teh gospodinjstvih so predstavljali bratje in sestre brez staršev (10.000); 87 % od teh ni bilo nikoli poročenih. 4.000 prebivalcev, živečih v teh gospodinjstvih, je sestavljalo skupnost starega starša in vnukov.
Če ne upoštevamo enočlanskih gospodinjstev (270.000 oseb) in članov skupinskih in posebnih gospodinjstev (39.000 oseb), lahko povzamemo, da je 1. 1. 2018 živelo v istem gospodinjstvu z vsaj enim sorodnikom (ožjim ali bolj oddaljenim) 98,2 % prebivalcev Slovenije.
303.000 prebivalcev živi v gospodinjstvih, v katerih sobivajo vsaj tri generacije
Gospodinjstva s tremi ali več generacijami imajo v povprečju več kot 5 članov, kar je še enkrat več, kot je povprečna velikost vseh gospodinjstev (2,46 člana). V letu 2018 smo prvič zaznali tri gospodinjstva, v katerih je živelo celo pet zaporednih generacij. 90 % prebivalcev teh gospodinjstev živi v družini (v statističnem smislu). V 60 % gospodinjstev z vsaj tremi generacijami živita vsaj dve družini (po statistični definiciji družine), v petih gospodinjstvih celo pet ali več družin.
Število vzpostavljenih družin se povečuje
Podatke o vzpostavljenih družinah, v katerih prebiva vsaj en otrok, ki ni skupen biološki otrok obeh zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev, smo prvič izpeljali v letu 2011. Po teh podatkih je bilo takrat v Sloveniji 11.500 vzpostavljenih družin ali 4,0 % od vseh dvostarševskih družin. Na začetku leta 2018 jih je bilo že 14.600 (5,2 %) od 281.300 dvostarševskih družin. Med družinami zunajzakonskih parov je bilo relativno trikrat več vzpostavljenih družin (10,7 %) kot med družinami zakonskih parov (3,6 %). Povprečno število otrok je bilo v vzpostavljenih družinah višje (1,96) kot v vseh dvostarševskih družinah z otroki (1,67). V vzpostavljenih družinah je živelo 28.584 otrok, od katerih je bilo 38 % skupnih otrok ter 53 % otrok, ki so bili biološki otroci samo matere, in 9 % otrok, ki so bili biološki otroci samo očeta. Neskupni otroci so bili stari povprečno skoraj 22 let oz. so bili še enkrat starejši od skupnih otrok; ti so bili stari povprečno 11 let. V tistih vzpostavljenih družinah, v katerih je vsaj en skupen otrok star 0–4 leta, je bila povprečna starost vseh skupnih otrok 3 leta in pol, povprečna starost neskupnih otrok pa 12 let in 9 mesecev.
Vir: stat.si
|
Želite biti redno obveščeni o novostih v vaši občini? Všečkajte FB stran: |
MR
