Občina Ormož se je tudi formalno podala na pot pridobitve naziva Dojenju prijazno mesto. Župan Danijel Vrbnjak je s podpisom izjave o nameri naredil prvi korak k vključitvi občine v pobudo, katere namen je ustvariti bolj podporno, razumevajoče in družinam prijazno lokalno okolje.
Pobuda Dojenju prijazno mesto temelji na dokumentu »10 korakov do Dojenju prijaznega mesta«, ki predstavlja osnovo za pridobitev naziva. Gre za program, ki spodbuja boljše razumevanje pomena dojenja, krepitev podpore materam in družinam ter ustvarjanje okolja, v katerem je dojenje sprejeto kot naraven in pomemben del skrbi za otroka.
Splošni cilj projekta je povečati stopnjo dojenja pri otrocih vseh starostnih skupin na območju mesta. Program, ki ga izvaja UNICEF Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim odborom za spodbujanje dojenja in ob podpori Ministrstva za zdravje, poudarja pomen partnerskega podpornega okolja v lokalni skupnosti. Takšen pristop ne vključuje le zdravstvenih ustanov, temveč tudi občino, javne zavode, organizacije in širšo javnost.
S tem se Ormož uvršča med občine, ki lokalnega razvoja ne razumejo zgolj skozi infrastrukturo, ceste in investicije, temveč tudi skozi kakovost življenja družin, otrok in mladih staršev. Družinam prijazno okolje namreč ni le socialna tema, ampak pomembno razvojno vprašanje, saj občina s takšnimi ukrepi sporoča, da želi biti prostor, kjer se mladi pari in družine počutijo sprejete, podprte in varne.
Ob tem ni mogoče spregledati, da Občino Ormož vodi župan Danijel Vrbnjak, ki prihaja iz vrst SDS. Za mnoge zato ni naključje, da se prav v občinah, ki jih vodijo župani in županje iz te politične sredine, pogosto poudarjajo konkretni projekti, skrb za družino, lokalni razvoj in praktične rešitve za vsakdanje življenje ljudi. Tudi uradni podatki o občini navajajo Vrbnjaka kot župana iz vrst SDS.
Podpis izjave o nameri je šele začetek procesa, vendar ima jasen simbolni in praktični pomen. Občina bo morala v nadaljevanju izvajati aktivnosti, ki sledijo zastavljenim korakom do pridobitve naziva. Ključni izziv bo, da pobuda ne ostane le formalnost, temveč da se spremeni v konkretno podporo za matere, otroke in družine v vsakdanjem življenju.
Ormož tako nadaljuje smer razvoja, v kateri se ob infrastrukturnih projektih vse bolj izpostavljajo tudi vsebine, povezane z zdravjem, družino in kakovostjo bivanja. Če bo občina zastavljene aktivnosti uspešno uresničila, bo naziv Dojenju prijazno mesto še eno priznanje, da se v lokalnem okolju razmišlja dolgoročno in z občutkom za potrebe ljudi.
MR
