Slovenija ima številne razvojne prednosti, vendar jih pogosto omejuje z lastnimi postopki in administrativnimi ovirami, je na poslovnem zajtrku AmCham poudaril premier Janez Janša. V pogovoru ob 35 letih slovenske državnosti je izpostavil obseg predpisov, izzive umetne inteligence, zadržanje talentov in upravljanje državnega premoženja po merljivih rezultatih.
Dogodek 14. oktobra je potekal pod naslovom 35 let Slovenije: Kaj je naša ambicija? S premierjem se je pogovarjala Nevenka Črešnar Pergar, razprava pa je vključevala tudi mednarodne investitorje in gospodarstvenike z izkušnjami poslovanja v Sloveniji.
Po premierjevi oceni okrog 24 tisoč pravnih aktov
Janša je navedel, da na nacionalni ravni obstaja približno 24.000 zakonov, predpisov in drugih pravnih aktov. Številko je uporabil kot ponazoritev administrativnega bremena za javno upravo in gospodarstvo.
Poudaril je, da težava ni samo v obstoječih pravilih, ampak tudi v pripravi novih predpisov in delovanju ministrstev. Napovedal je iskanje rešitev za poenostavljanje, pri čemer je opozoril, da obsežnih sistemskih težav ni mogoče odpraviti čez noč.
Kot primer je navedel tretjo razvojno os oziroma povezavo Novega mesta z Belo krajino. Po njegovi oceni lahko upravni in sodni postopki občutno podaljšajo izvedbo projektov. Takšna kritika je njegovo stališče o delovanju sistema; ne predstavlja presoje zakonitosti posamezne pritožbe ali sodne odločitve.
Umetna inteligenca zahteva pripravo šolstva
Premier je umetno inteligenco opisal kot tehnološki premik, ki presega običajno nadaljevanje digitalizacije. Po njegovem mnenju bo vplivala na gospodarstvo, družbo in konkurenčnost držav, zato je pravočasno prilagajanje pomembno tudi za Slovenijo.
Med poudarki so bili izobraževanje, računalniška znanja že v osnovni šoli in prenos novih tehnologij v prakso. Iz nastopa še ne izhaja dokončna časovnica sprememb pouka, temveč predvsem usmeritev, kako naj se država pripravi na tehnološki razvoj.
Dobro okolje za domače in tuje strokovnjake
Pri talentih je Janša povezal pogoje za ohranjanje domačega znanja s privabljanjem ljudi iz tujine. Menil je, da bo okolje, v katerem bodo želeli ostati najboljši domači kadri, privlačnejše tudi za tuje strokovnjake.
Med prednostmi Slovenije je navedel naravo, ljudi, kulinariko in kakovost življenja. Poudaril je, da jih morajo spremljati ustrezni pogoji za delo in razvoj. Razpravo je povezal z razvojnim zakonom in pomenom predvidljivosti za vlagatelje.
Za podjetniško okolje Spodnjega Podravja so to predvsem vprašanja dostopa do znanja, razvoja dejavnosti in stabilnosti poslovanja. Na dogodku sicer ni bila predstavljena nova konkretna investicija za Ptuj ali okoliške občine.
Državno lastništvo z jasnimi cilji
Pomemben del pogovora je obravnaval državno premoženje in vlogo demografskega sklada. Janša je menil, da samo lastništvo države še ne zagotavlja učinkovitega upravljanja podjetij.
Zagovarjal je jasnejšo opredelitev strateških dejavnosti in infrastrukture, ki morajo ostati pod državnim nadzorom. Ob tem je kritiziral nekatere pretekle opredelitve strateških naložb in poudaril konkretne cilje, odgovornost ter nagrajevanje, povezano z doseženimi rezultati.
Od razvojnih prednosti do izvedbe
Razprava se je dotaknila tudi odnosa do podjetniškega uspeha in zgledov za mlajše generacije. Premier je zagovarjal okolje, ki spodbuja ambicioznost, inovacije in ustvarjanje priložnosti.
Poslovni zajtrk je tako izpostavil več povezanih razvojnih vprašanj, od predpisov do upravljanja podjetij. Ključno merilo nadaljnjega dela bodo sprejete rešitve in njihovi učinki: hitrejši postopki, uporabno znanje ter boljši pogoji za ustvarjanje in razvoj.
