Pred državnozborskimi volitvami se ostro zaostruje politični boj glede gospodarskih rezultatov Slovenije. Predsednik SDS Janez Janša je na nedavnem zasedanju Evropske ljudske stranke (EPP) v Ljubljani ostro skritiziral gospodarsko politiko vlade Roberta Goloba, ki ji očita drastično poslabšanje gospodarskih kazalnikov v primerjavi z obdobjem vlade SDS. Janša je izpostavil, da je bila Slovenija pod vodstvom SDS ena najuspešnejših evropskih držav pri gospodarskem okrevanju po pandemiji, medtem ko naj bi pod aktualno vlado začela celo zaostajati za povprečjem EU in sosednjimi državami. Svojo oceno je podkrepil s konkretnimi številkami in primerjavami, ki slikajo črno-belo razliko med obdobjema dveh vlad.
Janša je med drugim dejal:
“Naša prva skrb je gospodarska stabilnost in konkurenčnost Slovenije. In kar se tega tiče, je ta usklajenost pogledov programov in prioritet na nacionalni in evropski ravni še toliko bolj pomembna. Zdaj, zadnje polno leto našega mandata, kjer smo bili mi praktično še edini del koalicije v manjšinski vladi, se pravi Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija, leta 2021 je Slovenija zabeležila več kot osamodstotno gospodarsko rast. Bili smo najhitrejše okrevajoče gospodarstvo po COVID-u, v lanskem letu je bila gospodarska rast v Sloveniji desetkrat manjša, ni celih osamodstotna. In to kljub temu, da v tem času ni bilo kakšne velike dodatne krize. Prvič po gospodarski krizi se je zgodilo, da je bila gospodarska rast v Sloveniji za 30 odstotkov nižja od povprečja Evropske unije in tri do štirikrat nižja kot v sosednji Hrvaški.“
Rekordna rast pod vlado SDS po pandemiji
Janševe trditve potrjujejo uradni podatki: Slovenija je leta 2021 – v zadnjem polnem letu vlade SDS – dosegla rekordno, kar 8-odstotno gospodarsko rast, s čimer se je uvrstila med najhitreje okrevalna gospodarstva po pandemiji v EU. Po upadu BDP v letu 2020 je slovensko gospodarstvo pod vodstvom Janševe vlade silovito odskočilo; rast je presegla povprečje evrskega območja, Slovenija pa je beležila tudi visoko zaposlovanje in okrevanje ključnih panog. Janša poudarja, da je bila Slovenija “najhitrejše okrevajoče gospodarstvo po covidu” – dosežek, s katerim se je država uvrstila v sam evropski vrh. Takšni rezultati so bili doseženi ob usklajenih prioritetah na državni in evropski ravni ter poudarku na konkurenčnosti, kar po mnenju SDS dokazuje učinkovitost desnosredinske gospodarske politike v kriznih časih.
Desetkrat nižja rast pod Golobom
Kritičen kontrast se po ocenah SDS kaže v obdobju vlade Roberta Goloba. V lanskem letu je gospodarska rast praktično zastala – znašala je le okrog 0,8 %, kar je desetkrat manj kot v letu 2021. Janša izpostavlja, da je do tega upada prišlo brez opravičljive zunanje krize: po koncu pandemije ni bilo novega globalnega šoka, ki bi upravičil tako drastično poslabšanje trendov. Kljub temu je Slovenija v enem letu prešla od statusa evropskega prvaka v rasti do podpovprečne – prvič po dolgi dobi je slovenski BDP rasel bistveno počasneje od povprečja EU, za približno 30 % pod povprečjem Unije. Še bolj poveden je podatek, da so sosednje države prehitele Slovenijo: denimo na Hrvaškem je bila lani rast trikrat do štirikrat višja od slovenske. SDS opozarja, da takšnega zaostanka v novejši zgodovini ni bilo, kar po njihovem mnenju kaže na polom gospodarske politike aktualne vlade. Janša slikovito pripominja, da je Hrvaška na nekaterih področjih prehitela Slovenijo “prvič po srednjem veku” – skrajna trditev, s katero želi ponazoriti zgodovinsko dimenzijo slovenskega nazadovanja.
Ob tako rekoč stoječem gospodarstvu se kopičijo opozorilni znaki. Inflacija je v času Golobove vlade pognala v nebo in sodi med najvišje v EU. Cene življenjskih potrebščin so se v zadnjih dveh letih občutno zvišale, kar zmanjšuje kupno moč prebivalstva in pritiská na standard. SDS poudarja, da je bila dvoštevilčna inflacija realnost slovenskega gospodinjstva, medtem ko se vlada po njihovem mnenju ni ustrezno odzvala. Visoka inflacija je skupaj z oskubljeno gospodarsko rastjo privedla do tega, da Slovenija gospodarsko zaostaja – ne le za lastnimi preteklimi dosežki, temveč tudi za evropskimi partnerji in celo nekdaj primerljivo manjšimi sosedami.
Brez reform pada konkurenčnost
Stagnacija rasti in visoka inflacija po ocenah SDS nista naključje, temveč posledica odsotnosti pravih reform in neustrezne ekonomske politike. Mednarodne primerjave kažejo, da konkurenčnost slovenskega gospodarstva upada: po podatkih švicarskega inštituta IMD je Slovenija v zadnjih letih zabeležila enega največjih padcev konkurenčnosti na svetu. Pomanjkanje strukturnih reform in negotov poslovni okoljski okvir sta med razlogi, da je naša država izgubila mesto na lestvicah konkurenčnosti. Posledice so vidne tudi v realnem sektorju – industrijska proizvodnja je doživela enega največjih padcev v EU, opozarjajo v SDS. Vse več podjetij naj bi svojo prihodnost raje uresničevalo v sosednjih državah, denimo na Hrvaškem, kjer imajo zaradi stabilnejše politike in nižjih davčnih pritiskov ugodnejše pogoje za poslovanje.
Podjetniki in gospodarstveniki že bijejo plat zvona: visoki stroški, davčne obremenitve in birokratske ovire dušijo konkurenčnost, medtem ko nujno pričakovane reforme ostajajo neuresničene. SDS spomni, da je Golobova vlada obljubljala strukturne reforme (davčno, pokojninsko, zdravstveno), a so se rokí izvedbe vztrajno zamikali ali pa so bile reforme sprejete v okrnjeni obliki brez pravega učinka. Brez jasnega reformnega preboja Slovenija po mnenju opozicije izgublja korak: produktivnost ne napreduje, razvojne naložbe pa se selijo drugam. Brez korenitih ukrepov na področju razbremenitve gospodarstva, spodbujanja investicij in modernizacije javnega sektorja bo konkurenčnost še naprej drsela navzdol, svarijo v SDS.
Zamujene investicije in izgubljene priložnosti
Janševa SDS vladi Roberta Goloba očita, da je v času solidne gospodarske konjunkture in obilne razpoložljivosti evropskih sredstev zapravila ključne priložnosti za razvojne projekte. Kljub temu da je Golobova vlada prevzela državo v relativno dobrem izhodišču – z visoko rastjo in finančno stabilnostjo – naj bi v dobrih dveh letih uspela izkoristiti le majhen del tega potenciala. “Aktualna vlada je zamudila veliko gospodarskih in investicijskih priložnosti,” piše analitični komentar, ki povzema stališče opozicije. Namesto da bi izkoristila ugoden povojni (oz. popandemični) momentum za investicije v infrastrukturo, digitalizacijo in okrepitev gospodarstva, naj bi vlada po mnenju SDS oklevala in se ukvarjala z obrobnimi temami. Posledica je neizkoriščen investicijski potencial: številni evropski skladi in razvojna sredstva ostajajo nepovlečeni, projekti pa neuresničeni. Tudi Urad za okrevanje in odpornost EU je Slovenijo večkrat opozoril na zaostanke pri črpanju evropskih sredstev, kar neposredno pomeni zamujene razvojne priložnosti. V EPP poudarjajo, da je konkurenčnost države močno odvisna od učinkovite porabe evropskega denarja, zato nečrpanje sredstev dolgoročno ceno plačujejo državljani.
SDS opozarja, da je v času Golobove vlade Slovenija zapravila dragocen čas, ko bi lahko s pametnimi investicijami in reformami utrdila gospodarsko osnovo za prihodnost. Namesto tega so nas prehitele primerljive države, ki so pravočasno ukrepale. “Če se politika ne bo spremenila, Slovenija tvega zdrs v recesijo in nadaljnje slabšanje življenjskega standarda ljudi,” so v SDS posvarili pred smerjo, v katero drvi trenutna ekonomska politika. V največji opozicijski stranki zato volivce pozivajo k premisleku na volitvah – prepričani so namreč, da lahko le drugačna, stabilna desnosredinska vlada ponovno oživi slovensko gospodarstvo in zagotovi, da Slovenija ne bo zgolj povprečna, temveč bo znova med najuspešnejšimi v Evropi.
MR
