Vse več županov v Podravju podpira pobudo, da bi financiranje predšolske vzgoje v Sloveniji v večjem delu prevzela država. Po predlogu bi država po vzoru financiranja osnovne šole krila stroške plač zaposlenih v vrtcih, občine pa bi še naprej zagotavljale sredstva za materialne stroške in investicije. Pobuda prihaja v času, ko številne občine opozarjajo na vse večje breme stroškov vrtcev in na demografske spremembe, ki že vplivajo na delovanje predšolskih ustanov.
Podporo pobudi so po navedbah Net TV izrazili župani občin Ptuj, Juršinci, Kidričevo, Cirkulane, Hajdina in Markovci, medtem ko jo župani Destrnika, Majšperka in Dornave podpirajo načelno. Med pomisleki, ki se ob tem pojavljajo, so predvsem vprašanja o avtonomiji lokalnih skupnosti in o morebitnih spremembah v sistemu financiranja občin, saj je predšolska vzgoja zdaj vključena v okvir povprečnine, ki jo občine prejemajo od države.
Župani ob tem opozarjajo tudi na širše družbene razmere. Rodnost v Sloveniji se je v zadnjih treh desetletjih po njihovih navedbah prepolovila, stroški predšolske vzgoje pa naraščajo. V nekaterih občinah zato že opozarjajo, da bi lahko ob nadaljnji rasti stroškov in manjšem številu otrok posamezni oddelki ostali prazni, kar bi dodatno otežilo delovanje vrtcev.
Posebej jasno je podporo pobudi izrazil župan občine Kidričevo Anton Leskovar, ki meni, da bi bila takšna ureditev pravična in koristna za družbo. Po njegovem bi država prevzela stroške dela, starši pa bi plačevali le prehrano otrok. Ocenjuje tudi, da bi enoten sistem prispeval k večji pravičnosti med družinami po vsej državi ter bi lahko imel pozitiven vpliv na rodnost. Dodal je, da so občine pripravljene tudi na prilagoditve financiranja, če bi to pomenilo delni odstop dohodnine.
Podobno stališče zagovarjajo tudi v Juršincih. Tamkajšnji župan Robert Horvat poudarja, da bi enoten model financiranja razbremenil občinske proračune in zmanjšal razlike med družinami. Obenem priznava, da bi občine v takem sistemu prejele manj sredstev, vendar bi bile razbremenjene enega največjih stroškovnih bremen v vrtcih, to je plač zaposlenih.
Razprava o prenosu dela financiranja vrtcev na državo tako odpira širše vprašanje, kako dolgoročno urediti predšolsko vzgojo v Sloveniji, da bo dostopna staršem, finančno vzdržna za občine in hkrati stabilna za zaposlene v vrtcih. Za zdaj gre za pobudo, ki dobiva vse več podpore na lokalni ravni, njena morebitna uresničitev pa bo odvisna od pripravljenosti države za spremembo sedanjega modela.
MR
