Boljše okolje in večja poplavna varnost

Ravnanje z odpadki, nadgradnja čiščenja in odvajanja komunalnih voda, poplavna varnost ter sanacija plazov je nekaj od tem, s katerimi se je ob obisku Vlade RS v Podravski regiji seznanil minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak.

Minister mag. Vizjak si je ogledal in se seznanil z delovanjem Centra za ravnanje z odpadki (CERO). Srečal se je z županom občine Slovenska Bistrica,

»ki me je želel seznaniti z uspešnim projektom CERO, ki se je končno otresel vseh inšpekcijskih ukrepov in zdaj zgledno obratuje. Seznanili so me, da bodo vložili vlogo za okoljevarstveno dovoljenje.«

Minister je pomemben del pogovorov namenil tudi poplavni varnosti ter ukrepom dodatne zaščite širšega območja Drave. Skupaj z županjo Občine Majšperk dr. Darinko Fakin si je ogledal protipoplavni nasip ob Dravinji. Izrazil je veselje, da so dela zaključena in da »bomo nadaljevali z dobrimi projekti v Podravju.«

Pri tem je izpostavil, da je ravno tako pomembno redno čiščenje vodotokov, »kar je v neposredni povezavi s poplavno varnostjo. V ta namen se trudimo povečati sredstva.« Minister je z županjo opravil tudi krajši pogovor o možnosti izgradnje individualnih čistilnih naprav.

»Skozi Načrt za okrevanje in odpornost, ki je v sklepni fazi potrjevanja, smo namenili več sredstev za ukrepe varovanja podzemne vode na način, da se urejajo tudi manjši sistemi odvajanja in čiščenja odpadnih voda.«

Skozi razpis se bodo občine lahko prijavljale tudi za manjše aglomeracije.

»S tem želimo nadgraditi obstoječi sistem in izboljšati okoljske cilje na tem področju.«

V okviru srečanja s predstavniki občin Kungota, Pesnica in Šentilj je minister opomnil, da je MOP pomembno okrepil sredstva za sanacijo plazov.

»Nekatere smo že sanirali. Ko bo vsa dokumentacija popolna, bomo pristopili k sanaciji druge faze in tudi ostalih odprtih ran v prostoru, ki onemogočajo razvoj teh krajev in so posledica naravnih ujm.«

Sestanek je bil namenjen tudi vprašanju kompostarne Kogal.

»Problem je povezan s spoštovanjem predpisov in trenutno je lastnik zavezan k pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja. Če kompostarna ne bo spoštovala vseh okoljevarstvenih predpisov, ki so sorazmerno strogi, bo treba razmišljati o opustitvi te dejavnosti. Vztrajali bomo na doslednem spoštovanju zakonodaje in verjamem, da bomo našli rešitev.«

V zvezi s problematiko Perniškega jezera je minister izpostavil, da gre za

»očitno zanemarjeno vodno infrastrukturo, ki je v upravljanju države. Gre za zadrževalnik, ki je odprt problem že desetletja. Lokalnim skupnostim sem obljubil, da bomo skupaj z Direkcijo RS za vode (DRSV) in ostalimi deležniki našli način, kako sanirati to situacijo in kako to jezero obogatiti z dejavnostjo in ga približati uporabi ljudem.«

Minister je ob obisku pojasnil načrte ravnanj v zvezi s komunalnim blatom.

»Pred leti, ko smo ga vozili na Madžarsko, to ni bil problem. Z leti so se zadeve spremenile, meja se je zaprla, blato je ostajalo v Sloveniji. Iskali so obvode, to se je zgodilo tudi v Hočah. Škoda je, da v Sloveniji nismo rešitev iskali že pred tem. Zdaj je zadeva eskalirala. Skupaj s Zbornico komunalnega gospodarstva smo oblikovali rešitve, kako naprej. Gre za to, da želimo vzpostaviti nekaj monosežigalnic blata v Sloveniji. Zaenkrat sta interes izrazili občini Maribor in Ljubljana. Na MOP bomo ponovno pozvali občine, če se želi še katera od občin pridružiti.«

Minister je omenil, da komunalno blato v tem trenutku že kurijo v sežigalnici v Celju, vendar v manjših kapacitetah.

»Paralelno bomo sofinancirali tudi študijo izvedljivosti teh dveh sežigalnic, tako tehnično kot ekonomsko. Sofinancirali bomo tudi izgradnjo. V vmesnem času je rešitev tudi v tem, da se komunalno blato uporablja kot kompozit. Z mešanjem s pepelom se lahko iz komunalnega blata izdeluje gradbeni proizvod, ki je namenjen urejevanju raznih pregrad, brežin in podobno. Kar nekaj takih primerov v Sloveniji že poznamo. Cilj je, da v Sloveniji v nekaj letih na tem področju postanemo samozadostni.«

Večja poplavna varnost

Pomembno vprašanje tega področja je tudi zagotavljanje poplavne varnosti v širšem območju reke Drave. Tu poteka kar nekaj projektov DRSV. Gre za projekte nadgradnje sistema čiščenja in odvajanja odpadnih voda. Napori MOP gredo v smeri čim večje vpetosti kanalizacijskega sistema na čistilno napravo, s čimer se bo zmanjšala obremenitev podzemnih voda s komunalnimi odpadnimi vodami.

Popolna vodooskrba

»Tudi vodooskrba še ni rešena. So predeli, ki vode še nimajo, zato tudi preko Načrta za okrevanje in odpornost načrtujemo finančna sredstva. Upam, da bo jutri prišla predsednica Evropske komisije v Slovenijo s papirjem, sklepom, da je naš načrt potrjen s strani Komisije. Vsem županom zato polagam na srce, da pripravijo dokumentacijo, ker ima načrt kratek rok za izvedbo, zato je treba imeti dokumentacijo oz. gradbeno dovoljenje. S tem bo možno porabiti denar hitro in učinkovito.«

Minister se je dotaknil tudi sanacije v Pivoli in povedal, da je v teku. »Na tem področju smo zaznali potrebo po dodatni uskladitvi, kako reagirati v takih primerih. Reagirati je treba hipno. Gre za zavrženo dejanje posameznika ali podjetja, za okoljsko katastrofo. Z Upravo za zaščito in reševanje se je treba dogovoriti za jasne protokole ukrepanja. V novem Zakonu o varstvu okolja bomo te probleme podkrepili z novimi rešitvami, da v tovrstnih primerih ne bo več različnih tolmačenj in da bodo omogočene hipne izvršbe«, je še poudaril minister.

Preberite še:

MR