Program EU za reševanje COVID-19 krize

Predsednik vlade Janez Janša je francosko-nemški predlog o 500 milijard evrov vrednem skladu za zagon gospodarstva EU po pandemiji COVID-19, ocenil kot “dober korak naprej.” Sklad bi se financiral z zadolževanjem na trgu v imenu EU, z njim pa bi financirali sektorje in regije EU, ki jih je pandemija najhuje prizadela.

“500 milijard evrov je makroekoenomsko pomembna številka, vendar pa bi bil za reševanje simetrične krize takšne razsežnosti dobrodošel bolj ambiciozen pristop,” je komentiral premier Janša

Potrebujemo ambiciozen predlog Evropske komisije

Predsednik vlade Janez Janša se je sicer danes o omenjenem skladu za zagon gospodarstva EU po pandemiji koronavirusa in o večletnem finančnem načrtu pogovarjal tudi z italijanskim kolegom Giuseppejem Contejem, s katerim sta se strinjala, da za to, da premagamo krizo ter pomagamo podjetjem in družinam, potrebujemo ambiciozen predlog Evropske komisije.

“To je vitalnega pomena za to, da bi EU in skupni trg povsem okrevala,” je ob tem na twitterju zapisal slovenski premier.

500 milijard za zagon gospodarstva v EU

Spomnimo. Nemčija in Francija sta v ponedeljek predlagali 500 milijard evrov težak sklad za ponoven zagon gospodarstva EU, ki se zaradi pandemije novega koronavirusa sooča z veliko gospodarsko krizo. Državam, ki bi bile deležne pomoči iz sklada, sredstev naj ne bi bilo treba vračati.

540 milijard evrov v treh stebrih

Finančni ministri EU, med njimi minister Andrej Šircelj, so danes opravili neformalno videokonferenco, na kateri so se seznanili z napredkom pri uresničevanju dogovorjenih ukrepov za blaženje posledic epidemije COVID-19 in ta mesec predstavljenim akcijskim načrtom Evropske komisije za nadaljnjo krepitev boja proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Finančni ministri EU so se aprila dogovorili o 540 milijard evrov vrednem paketu ukrepov za blaženje posledic epidemije za države, zaposlene in podjetja. Prvi steber oz. instrument, prek katerega lahko države v okviru Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) črpajo posojila za podporo domačemu posrednemu ali neposrednemu financiranju stroškov varovanja zdravja, zdravljenja in preventive zaradi epidemije COVID-19, je Svet guvernerjev EMS potrdil prejšnji teden

Danes pa je bila potrjena tudi uredba o ustanovitvi evropskega instrumenta proti brezposelnosti (instrument SURE), ki predstavlja drugi steber aprila dogovorjenega reševalnega paketa. S tem želi EU zaščititi delovna mesta in delavce v času trenutne krize, z letošnjim junijem. V okviru tega instrumenta bo državam članicam na voljo 100 milijard evrov posojil, podprtih s sistemom prostovoljnih jamstev vseh držav članic.

S tretjim stebrom do lažjih posojil

Tretji steber reševalnega paketa predstavlja Panevropski garancijski sklad, ki bi s poroštvi držav članic Evropski investicijski banki (EIB) omogočil povečanje posojilne aktivnosti za do 200 milijard evrov, s poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih. Usklajevanje glede tega še poteka. Slovenija ustanovitvi garancijskega sklada v okviru EIB ne nasprotuje, poudarja pa pomen malih in srednje velikih podjetij, saj je, za razliko od instrumenta SURE in posojil EMS, ta podpora namenjena neposredno podjetjem.

Pranje denarja in financiranje terorizma

Ministri so se seznanili tudi z akcijskim načrtom Komisije za nadaljnjo krepitev boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Načrt vsebuje konkretne ukrepe za izboljšanje izvajanja, nadzora in usklajevanja pravil EU o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Med predvidenimi ukrepi, ki bi jih sprejeli v naslednjih 12 mesecih, je tudi izpopolnitev metodologije za opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem. Slovenija podpira prizadevanja Komisije pri pripravi akcijskega načrta in omenjenega revidiranja metodologije, poudarjamo pa tudi, da je treba natančno preučiti učinke možnih rešitev s ciljem oblikovanja najboljših rešitev pri vzpostavljanju enotnih evropskih pravil.

Vir: vlada.si

MR