V Veliki dvorani Predsedniške palače je potekala slovesnosti v počastitev 30. obletnice izvolitve prve demokratične Vlade Republike Slovenije.
Slovesnosti pri predsedniku Slovenije, Borotu Pahorju, so se uzdeležili vsi predsedniki; predsednik prve demokratične Vlade Republike Slovenije, Lojze Peterle, predsednik trenutne Vlade RS, Janez Janša, predsednik Državnega zbora, Igor Zorčič in predsednik Državnega sveta, Alojz Kovšca.
16.5.1990 prisegla prva slovenska demokratična vlada
Na današnji dan (16.5.) obeležujemo 30. letnico, ko je prva demokratična Vlada RS prisegla v takratni slovenski skupščini po tem, ko je po prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji, ki so potekale 8. aprila 1990, zmagala koalicija Demos. Predsednik prve demokratično izvoljene vlade pa je postal Lojze Peterle. Ob začetku današnje slovesnosti so se zbrani z minuto molka poklonili vsem članom takratne vlade, ki so že preminuli ter vsem, ki so svoje življenje v osamosvojitveni vojni dali za domovino.
Slavnostna govornika na današnjem dogodku sta bila Lojze Peterle, predsednik prve demokratično izvoljene vlade in Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije. Oba sogovornika sta izpostavila nekatere vzporednice s tedanjim in sedanjim časom. Predsednik republike je tako izpostavil osredotočenost na cilj v kriznih razmerah in v tej luči pozval politiko k sodelovanju, Lojze Peterle pa je poudaril, da je naša glavna težava danes virus razdeljenosti.
“Takrat smo morali državo ustvariti, da nam danes pomeni temeljno orodje za soočanje z izzivi današnjega časa. Tedanja vlada je bila osredotočena na osamosvojitev. Prav zaradi te osredotočenosti je uspela pridobiti opozicijo, ki se je takrat vzdržala določenih dejanj, ki bi lahko ogrozile ta projekt,” je v slavnostnem govoru poudaril predsednik republike.
Slovesnost in obeležitev obletnice sodita v okvir prizadevanj predsednika republike za ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke pred tridesetimi leti, ki so utirali pot prvim demokratičnim volitvam in odločitvi o osamosvojitvi Slovenije.
Slovesnosti ob 30. obletnici prvih demokratičnih in večstrankarskih volitev v začetku aprila ni bilo mogoče pripraviti, zato je predsednik republike tedaj nagovoril državljanke in državljane s posebno poslanico.
Na pot osamosvojitve smo se odpravili golih rok
Lojze Peterle je v svojem govoru izpostavil pomembnost DEMOS-ove vlade pri kasnejših aktivnosti osamosvajanja Slovenije. Programsko izhodišče koalicijskih strank je predstavljala “Majniška dekleracija”, sprejeta maja 1989.
“Brez DEMOS-ove zmage in DEMOS-ove vlade decembra istega leta ne bi “zadišalo po slovenski vojski”, ne bi bilo plebiscita, ne proglasitve samostojnosti, zmage v vojni za Slovenijo, uvedbe lastnega denarja in mednarodnega priznanja. Ostali bi pri sanjah, deklaracijah in podrejenosti,” je povedal Lojze Peterle.
Izpostavil je, da so se na pot osamosvajanja podali golih rok. Kot mandatarja, oziroma predsednika vlade ga ni nihče obvestil o ukazu razorožitve vojske. V govoru je izkazal hvaležnost pripadnikom teritorialne obrambe, ki so se uprli razoroževanju in ohranili vsaj nekaj orožja.
Takrat pa ni šlo samo za osamosvojitev, saj je bilo potrebno postaviti nov politični in gospodarski red v duhu spoštovanja človekovega dostojanstva in pravic, demokracije, pravne države in socialno tržnega gospodarstva.
Dela smo se lotili na vsej fronti. Radio je našo vnemo pozdravljal z “Dober dan žalost.” in “Travo bomo jedli.”, mi pa smo z intenzivnim delom uvajali reforme, spreminjali okvirne pogoje za gospodarjenje, pripravili obrambo, že decembra 1990 natisnili denar, zastavili ambiciozen program avtocestne izgradnje in še mnogo drugega.
V nadaljevanju vam prilagamo celoten govor predsednika prve slovenske demokratične vlade, Lojzeta Peterleta.
Spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije predsedniki Državnega zbora in Sveta ter Vlade Republike Slovenije, dragi članica in člani osamosvojitvene vlade, gospe in gospodje!
Dovolite, da Vas ob tej jubilejni in svečani priliki zaprosim najprej, da se s trenutki hvaležne tišine poklonimo spominu desetih, že pokojnih članov osamosvojitvene vlade in padlim v vojni za Slovenijo.
…
Devetega maja 1989 smo se z Majniško deklaracijo jasno izrekli, da “hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda”. To je bilo temeljno programsko izhodišče koalicije novih demokratičnih strank DEMOS, ki je aprila 1990 zmagala na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni.
Volitve niso bile podarjene, ampak je do njih prišlo zaradi notranjega demokratičnega pritiska v širšem kontekstu propadajočega komunizma.
Voliti stare politične sile zbrane okrog Temeljne listine bi pomenilo prihodnost v propadajoči Jugoslaviji, ki ni propadla zaradi demokratov.
Brez DEMOS-ove zmage in DEMOS-ove vlade decembra istega leta ne bi “zadišalo po slovenski vojski”, ne bi bilo plebiscita, ne proglasitve samostojnosti, zmage v vojni za Slovenijo, uvedbe lastnega denarja in mednarodnega priznanja. Ostali bi pri sanjah, deklaracijah in podrejenosti.
Z izvolitvijo DEMOS-ove vlade 16.5. 1990 so bili prvič v naši zgodovini izpolnjeni politični pogoji za dosego lastne državnosti kot največjega narodnopolitičnega cilja slovenskega naroda.
Demokratična postavitev izvršilne oblasti je pomenila po mnenju Ustavnega sodišča RS tudi bistven element osvoboditve od nedemokratičnega režima.
Za osamosvojitev je bila potrebna državotvorna večina v Skupščini in vlada, sposobna prevzeti nase odgovornost za operativne naloge osamosvojitve.
Trd udarec je padel na ta dan pred tridesetimi leti, še preden smo prisegli in prevzeli vladne posle. Beograd oz. JLA ni razorožila slovenske teritorialne obrambe na dan konstituiranja Skupščine, niti ne na dan nastopa novega slovenskega predsedstva, ampak je to cinično čestitko na namenila DEMOS-ovi vladi.
Na pot osamosvojitve smo se odpravili golih rok. Razorožitev smo razumeli kot vojno napoved in se začeli naslednji dan pripravljati na obrambo. Če je bil kdo prej romantičen, je moral tisti dan spoznati, da smo kljub ustavno zagotovljeni pravici do samoodločbe, takrat vzeli nase zahtevno in tvegano nalogo.
Naj se spomnim, da me o razoroževanju kot mandatarja oz. predsednika vlade ni obvestil nihče od tistih, ki so za ukaz vedeli prej – ne poveljnik slovenske TO, ne vrhovni poveljnik, ne zadevni sekretarji Izvršnega sveta. Globoko hvaležnost in priznanje pa izražam tistim odgovornim teritorialcem po terenu, ki so razumeli politično ozadje razoroževanja in se mu uprli ter tako ohranili vsaj nekaj orožja.
Naj poudarim, da takrat ni šlo samo za osamosvojitev. Treba je bilo vzpostaviti nov politični in gospodarski red v duhu spoštovanja človekovega dostojanstva in pravic, demokracije, pravne države in socialno tržnega gospodarstva. Poljakom, Madžarom in drugim je bilo lažje, ker so države že imeli.
Nasledili smo izredno težko gospodarsko stanje z osemodstotnim padanjem rasti, s številnimi podjetji z izgubo, bojkotom našega blaga v Srbiji, visoko inflacijo, umetno zaposlenostjo itd. K temu je pokal po šivih zdravstveni sistem.
Dela smo se lotili na vsej fronti. Radio je našo vnemo pozdravljal z “Dober dan žalost.” in “Travo bomo jedli.”, mi pa smo z intenzivnim delom uvajali reforme, spreminjali okvirne pogoje za gospodarjenje, pripravili obrambo, že decembra 1990 natisnili denar, zastavili ambiciozen program avtocestne izgradnje in še mnogo drugega.
Ponosen sem, da sem imel čast voditi DEMOS-ovo vlado, ki se je zapisala v zgodovino kot osamosvojitvena vlada. Ponosen sem na ekipo, ki se je zavezala zgodovinski nalogi in cilj tudi dosegla. Bili smo politično in nazorsko najbolj pestra slovenska vlada doslej, predvsem pa učinkovita – dream team, bi rekli kje drugje. Za seboj smo po dveh letih dela pustili državo, kot je zapisala zgodovinarka Rosvita Pesek.
Dragi člani osamosvojitvene vlade, iskreno se vam zahvaljujem, da ste sprejeli izziv in vsak na svojem področju opravili temeljno delo za demokratično in samostojno Slovenijo. Opravičili smo zaupanje tistih, ki so nas izvolili.
Jubilej osamosvojitvene vlade praznujemo v času sedemdesetletnice Schumanove deklaracije, ki je temelj evropskega projekta. Ko smo delali za osamosvojitev, smo mislili tudi na našo evropsko prihodnost v duhu načel in vrednot očetov Evrope.
Izvolitve prve vlade se spominjamo v času globalne in evropske krize ter nove slovenske politične polarizacije. Naš glavni problem ni novi virus, ampak virus razdeljenosti, ki ne dovoljuje spoštljivega pogleda na drugega in mu resnica ni temeljni kriterij.
Novi vladi in vsej slovenski politiki želim, da različnost ne bi bolela, ampak bogatila. Ne spuščajmo v politično areno virusov, ki ne bogatijo naše medsebojnosti, našega sožitja in sodelovanja.
Potegnimo nauk iz slovenske, evropske in globalne krize ter z visoko politično kulturo združimo ustvarjalne sile za tisto, kar nas lahko kot nacijo okrepi in nam zagotovi varno in demokratično prihodnost. Osamosvojitveni duh slovenske pomladi nam je lahko pri tem v navdih.
Naj živi osamosvojitvena vlada!
Bog živi samostojno in demokratično Slovenijo
Lojze Peterle
Predsednik osamosvojitvene vlade
MR
