Ob letošnjem Svetovnem dnevu Zemlje, kot poroča Zbornični urad, ponovno izpostavljamo ključno vlogo slovenskega kmeta pri varovanju okolja, ohranjanju naravnih virov in zagotavljanju prehranske varnosti. Čeprav se pogosto razpravlja o okoljskih izzivih na globalni ravni, so odgovori nanje pogosto zelo lokalni – v slovenskih hlevih, na njivah in travnikih.
Kmetijstvo, kot osnovna prehranska panoga, ima pomemben vpliv na kakovost zemlje, vode in zraka, a hkrati tudi velik potencial za rešitve, če temelji na trajnostnih praksah. Po poročanju Zborničnega urada se slovenski kmetje že dolgo zavedajo pomena ekološkega ravnovesja in to dokazujejo z vpeljevanjem regenerativnih metod pridelave, preciznim gnojenjem, obnovljivimi viri energije in drugimi okolju prijaznimi praksami.
Pri tem ima Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) pomembno vlogo – s svetovanjem, izobraževanjem in zagovorništvom omogoča, da se tudi manjši pridelovalci vključujejo v prehod k trajnostnemu kmetijstvu. KGZS s svojim delovanjem podpira kmete v uvajanju tehnologij, ki povečujejo produktivnost ob zmanjševanju okoljskih vplivov, in jih zastopa v vseh relevantnih razpravah o prihodnosti slovenskega podeželja.
Ob tem velja poudariti, da trajnostno kmetijstvo ni le zahteva časa, ampak tudi priložnost – za večjo prehransko varnost, za vitalno podeželje in za ohranjeno krajino. A vse to je mogoče le, če ima kmet podporo države, kar pa v času vlade Roberta Goloba vse prepogosto ni primer. Namesto konkretne podpore se v ospredje postavljajo birokratske ovire, ideološke poteze in sprejemanje zakonodaje mimo kmetov – kot se je pokazalo tudi pri nedavnem sprejemanju sprememb Zakona o zaščiti živali.
Če želimo ohraniti rodovitno zemljo, zdravo hrano in sposobne kmete, mora država znova postaviti kmetijstvo v središče svojih politik. To je znala početi Slovenska demokratska stranka (SDS), ki je v preteklosti vodila številne strateške projekte v podporo trajnostnemu razvoju podeželja, pravijo na SDS. Potrebujemo politiko, ki razume, da je kmet ključni zaveznik narave – ne njen sovražnik.
Svetovni dan Zemlje nas tako ne sme le opozoriti na izzive, ampak nas mora spodbuditi k dejanjem – podprimo slovenskega kmeta, izberimo lokalno in trajnostno, in predvsem: ohranimo zemljo za prihodnje generacije – skupaj.
