Odkar se je večina sveta (in Slovenija zraven) s Kjotskim protokolom in pariškim podnebnim sporazumom odločila za hiter prehod v brezogljično družbo in trajnostni razvoj, je šlo veliko stvari narobe: od napačnih predpostavk do uničujočih odločitev vlad. Dosedanji rezultat so veliki računi na položnicah. In kot zdaj kaže, bo samo še slabše.
Svet je na robu energetske revolucije, vsak od nas bo imel majhno sončno elektrarno, je novembra 2017 še kot predsednik uprave Gen-I dejal Robert Golob. Pet let kasneje je kot predsednik vlade napovedal graditev za tisoč megavatov sončnih elektrarn v treh letih, so zapisali v demokracija.si
»Nemogoče. Lahko sicer tretjina slovenskih gospodinjstev priključi sončnico na omrežje, ampak potem bomo vsi ostali brez elektrike,« je pred dobrim mesecem dni Golobovo optimistično napoved za Domovino komentiral strokovnjak za energetiko Leon Valenčič. Podobno je za Demokracijo dejal Rafael Mihalič. Koncept brezogljične družbe s sončnimi in z vetrnimi elektrarnami je »fizikalno-tehnično neuresničljiv, če želimo ljudje v Evropi še naprej živeti vsaj približno tako dobro kot sedaj«, je prepričan nekdanji dolgoletni predstojnik Katedre za elektroenergetske sisteme in naprave na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.
Filozofska podlaga
Žal sta ena redkih, ki si to upata na glas povedati. Tovrstno zdravorazumsko razmišljanje pomeni tveganje, da nate bruhnejo žveplo in ogenj. Drugače imajo glavno besedo sociologi, filozofi in drugi družboslovci, ki zmorejo javnosti dati odgovore na vsa energetska vprašanja za en cilj: »Družba prihodnosti bo brezogljična ali je ne bo.« Če vam to zveni znano, se niste zmotili. Samo zamenjajte besedo »brezogljična« s »socialistična« in dobili boste levičarsko maksimo iz časov, ko so komunisti, denimo v Anhovem (azbest) in Mežici (cink, svinec), res »zgledno skrbeli« za zdravje ljudi. Danes pa so vsi ekologi, so zapisali v demokracija.si
Zadeva ima seveda širšo podlago. Svet drvi v etatizem, želja po socializmu tudi v državah z dolgo demokratično tradicijo je jasno izražena. Zato so javnost začeli prepričevati, da je za onesnaženje planeta kriv pohlepni kapitalizem. Bil je zgrajen na fosilnih gorivih, zato je treba odpraviti premog in nafto. Kapitalizem bo tako izginil, družba bo pravičnejša, elektrika bo prihajala iz okolju prijaznih in obnovljivih virov. A so se ušteli. Energetske politike se kažejo kot uničujoče za gospodarstvo, ljudje vse teže plačujejo položnice, prizadenejo najranljivejši sloj prebivalstva.
Še enkrat se potrjuje misel, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni, sklep je več kot očiten – zdravilo je hujše od bolezni. Kaj je šlo torej narobe in kje se račun ne izide? Zakaj je elektrika postala draga in bo še dražja?
Vir: demokracija.si
Preberite še:
Strokovnjak za energetiko mag. Leon Valenčič opozarja, da Golob obljublja nemogoče |
Želite biti redno obveščeni o novostih? Všečkajte FB stran: |
Luka ni več najbolj priljubljeno ime, to je ime, ki ga je izpodrinilo iz vrha lestvice. |
|
Prihaja recesija? Kje smo z evropsko minimalno plačo? |
TS
 s Kjotskim protokolom in pariškim podnebnim sporazumom odločila za hiter prehod v brezogljično družbo in trajnostni razvoj, je šlo veliko stvari narobe: od napačnih predpostavk do uničujočih odločitev vlad. Dosedanji rezultat so veliki računi na položnicah. In kot zdaj kaže, bo samo še slabše.){kind=link}