V petek je na Ptuju potekala žalana seja za pokojnika Janeza Zemljariča, ki je v preteklosti vodil zločinsko in teroristično organizacijo Službo državne varnosti (Udba). Žalno sejo je sklicala županja MO Ptuj Nuška Gajšek. Nedvomno slavospevi osebi s takšno preteklostjo po nepotrebnem razdvajajo ljudi.
Svetniške skupine MO Ptuj smo vprašali zakaj so se oziroma se niso udeležili žalne seje, osebe, ki bi naj bila po pričevanju županje tudi častni član MO Ptuj.
Najbolj jasni so bili pri SDS. Predsednik SDS Ptuj, Franjo Rozman je bojkot svetnikov iz vrst SDS pospremil s sledečimi besedami:
“Janez Zemljarič ni bil častni občan Mestne občine Ptuj, ki je bila ustanovljena 1994, temveč častni občan družbeno politične skupnosti Ptuj – SO Ptuj drugače rečeno – prejšnje velike Občine Ptuj. Nihče iz MO SDS Ptuj se ni vpisal v žalno knjigo in nihče se ni udeležil žalne seje.”
Andrej Čuš, predstavnik svetniške skupine in kandidat za župana Liste Andreja Čuša je sporočil, da se žalne seje ni udeležil nihče od njihovih predstavnikov v Mestnem svetu. Isto je sporočil tudi Dejan Rožmarin iz NSi.
Od Mestnega svetnika Državljansko gibanje Resni.ca nismo dobili odgovora, se je pa odzval Robert Križanič, županski kandidat te stranke na Ptuju:
“V sodobnem času tovrstne ceremonije niso primerne in potrebne, niti ne služijo pieteti pokojnih, saj razdvajajo žive.”
Ali je Janez Zemljarič, ki se mu klanja županja Nuška Gajšek, storilec zločinskih in teroristočnih dejanj?
Janez Zemljarič je v letih (od 1974 do 1978) načeloval slovenski tajni politični policiji (ponarodelo Udbi) in takrat (pa tudi desetletja prej in leta pozneje) je tajna policija dan in noč zalezovala Edvarda Kocbeka (mikrofoni v stenah, telefonski prisluhi, kontrola domače in inozemske pošte, sledenje, tajne hišne preiskave, tajno fotografiranje njegovih dnevnikov, zasliševanja Kocbeka, obkrožitev s stotinjo ovaduhov), pod udbovsko kontrolo so bili njegovi prijatelji, sodelavci, sorodniki.
V prejšnjem in propadlem režimu, kjer je Janez Zemljarič opravljal najvišjo udbovsko in visoke politične funkcije, je vse do konca bil eden najhujših grehov govorjenje ali pisanje o samostojni Sloveniji.
Zvezna, srbska in slovenska tajna policija, so se kar nekaj let trudile, da bi ugrabile premožnega srbskega poslovneža Slobodana Todorovića – Bato, ki je v strahu pred režimom v domovini pobegnil v München. Zemljariču je uspelo v enem letu perfektno organizirati Batino ugrabitev (februar 1975), ko se je le-ta iz Italije vračal v München. Vse to je Omerza podrobno popisal v triler-knjigi “88 stopnic do pekla – Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todorovića”.
Leta 1977 so udbovci vgradili tehnično sredstvo v Pahorjevo hišo v Trstu. Zaradi težkih pogojev se je eksploatacija opravljala iz posebno prirejenih osebnih avtomobilov. Torej je imel Boris Pahor doma v Trstu vgrajeno prisluškovalno napravo in so zato okoli njegove hiše krožili posebno prirejeni avtomobili z udbovskimi posadkami!
Bombni teroristični napadi
V času, ko je bil načelnik naše Udbe in slovenski notranji minister, je Janez Zemljarič odgovoren za štiri bombne atentate na dvojezičnem (avstrijskem) Koroškem. Zadnji ponesrečeni (v Velikovcu), septembra 1979, je neskončno škodil našim zamejcem, saj so hudo ranjenega udbovskega atentatorja Avstrijci ujeli na samem kraju zločina, njegovo pomočnico pa blizu prezgodaj eksplodirane bombe.
Zemljarič pa je bil zaradi tega celo nagrajen: napredoval je v predsednika slovenske vlade! Vso to bombno dogajanje in dokumentiranje Zemljaričeve odgovornosti v tej zvezi je Omerza podrobno opisal v knjigi “Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo”.
V času njegovega mandata v Udbi Zemljarič ni dal zalezovati samo dveh literarnih velikanov Kocbeka in Pahorja, ampak tudi Draga Jančarja, ki je“velikan” postal kasneje. Jančarja je Udba predala pravosodnim organom in je moral celo v zapor. Vse to je Omerza podrobno dokumentiral v knjigi “Kocbek, Pahor, Jančar in Udba”.
Vir: nova24tv.si
MR
