Zakaj na Švedskem zaležejo priporočila, pri nas pa niti zapovedi in prepovedi ne!

Robert Masten iz Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je danes na tiskovni konferenci spregovoril o položaju mladih v družbi pri nas in na Švedskem in o poti mladostnika v samostojnost. Ta se začne z otroštvom, ki, če bo brez problemov, v škodo otroka. V “vato zaviti“ otroci, ki imajo preveč svobode, bodo tudi kot odrasli pričakovali, da se bo svet prilagodil njim in bodo vsako omejitev doživljali kot krivico. Zdi se jim samoumevno, da vse dobijo, da jim vse pripada, da je svet zato, da izpolnjuje njihove želje.

Prav tako pa se v zdrave in zadovoljne ljudi težko razvijejo preveč omejevani in premalo podprti otroci. Ti s težavo zaupajo sebi in drugim in ne verjamejo, da lahko sami prevzamejo nadzor nad situacijo. Pot odraščanja mladostnikov je pogosto težka, a tudi zelo nagrajajoča in osvobajajoča, če se nanjo človek poda.

V EU se mladi najbolj zgodaj preselijo iz skupnega gospodinjstva na Švedskem. Švedska dekleta so takrat stara povprečno 17,6 let, fantje pa 18 let. Na Švedskem politika, usmerjena na mlade od 13 do 25 let, spodbuja prevzemanje aktivne vloge mladih v družbi. Zanimiva je primerjava, da 80 odstotkov mladih do 30 leta pri nas in v nekaterih južnoevropskih državah živi v gospodinjstvu s starši, v Skandinaviji pa je teh 10 odstotkov. Če je kdo pri 20 letih še pri starših, se ljudje sprašujejo, kaj je narobe z njim.

V Sloveniji ljudje različnih prepričanj v marsičem Švedsko jemljemo za zgled. Ima visok standard, razvito gospodarstvo, visok nivo javnih storitev in preko visoke stopnje individualne odgovornosti je pri njih možna visoka stopnja družbenega kompromisa. Tamkajšnja družba ceni vestnost, skromnost, osebno odgovornost in šele s tem svobodo. Pri nas pa so v ospredju druge vrednote kot na Švedskem, npr. družabnost in uživanje.

Preberite še:

MR