Za ohranitev kmetijstva je nujno zagotoviti kmetom boljše pogoje – tudi v Sloveniji

Evropski komisar za kmetijstvo Christopher Hansen je v nedavnem podkastu RAST izpostavil ključna vprašanja, s katerimi se danes sooča evropsko kmetijstvo – in med njimi je Slovenija še posebej ranljiva. Hansen, ki prihaja iz kmečke družine iz Luksemburga, razume razmere ne le z vidika evropske politike, temveč tudi iz lastne življenjske izkušnje.

Njegova vizija za prihodnost kmetijstva in prehrane je jasna: zmanjšanje administrativnih bremen, boljše cene za kmetijske pridelke, zaščita malih in ekoloških kmetij, ter večja varnost za tvegane razmere – kot so poplave, suše in bolezni. Predlagani ukrepi ciljajo na večjo privlačnost kmetijstva za mlade, saj je povprečna starost kmetov v EU že nad 57 let, v Sloveniji pa je delež kmetov, mlajših od 40 let, celo pod 10 %.

V Sloveniji se ta problem že dolgo poglablja, predvsem zaradi neustreznega pristopa aktualne vlade Roberta Goloba, ki z nepreglednimi reformami, pretirano birokracijo in pomanjkanjem pravega razumevanja podeželja dodatno otežuje položaj kmetov. Namesto da bi jim olajšali delo, jim nalagajo nove obveznosti, omejujejo dostop do zemljišč, onemogočajo investicije in celo zavajajo z lažnimi obljubami o trajnostnem prehodu, ki v praksi pomeni več stroškov in manj podpore.

Slovensko kmetijstvo potrebuje temeljito spremembo pristopa – ne še več predpisov, temveč dejansko podporno okolje. Hansen je to jasno poudaril: “Kmetje niso problem, so del rešitve.” V Sloveniji pa jih vlada obravnava kot moteč faktor, namesto da bi jih postavila v središče prehranske in okoljske varnosti.

Evropski komisar je izpostavil še en pomemben vidik: kmetje potrebujejo pogoje, ki jim omogočajo dostojno delo in dostop do financiranja. Brez tega mladi ne bodo vstopali v panogo, banke pa bodo še naprej zavračale vlaganja v kmetijstvo. In brez mladih ter brez investicij kmetijska prihodnost Slovenije ne obstaja.

Evropska prizadevanja, kot jih predstavlja Hansen, kažejo pot naprej. Toda brez učinkovitega prenosa teh pobud v slovenski prostor, bodo ostala le na papirju. Zato je skrajni čas, da se Slovenija vrne k politiki, ki kmete vidi kot temelj naroda in podeželja – in ne kot breme.

MR